Galaksija Kačji pastir 44 (Dragonfly 44) se nahaja v nam bližnji konstelaciji Berenikini kodri, ki je približno enake velikosti kot naša Rimska cesta, a ima veliko manj zvezd, piše spletni portal ScienceDaily.

Prav odsotnost velikega števila zvezd pa je bilo tisto, kar je vzbudilo pozornost astronomov, saj bi jo pri tako majhnem številu zvezd moralo že raztrgati, a jo očitno nekaj drži skupaj, je pojasnil vodja raziskave astronom Pieter van Dokkum z univerze Yale.

Po podatkih znanstvenikov bi namreč masa galaksije lahko znašala okoli 2*10^42 kilogramov, a zgolj desetinka odstotka tega je v obliki zvezd in preostale nam vidne snovi. Preostanek je temna snov, hipotetična snov, ki predstavlja okoli 27 odstotkov mase vesolja in o kateri ne vemo skorajda nič.

Želijo si še večjih galaksij
Čeprav galaksije, ki jih sestavlja samo temna snov, niso nič novega, pa so doslej odkrili zgolj pritlikave galaksije, katerih masa je bil približno 10.000-krat manjša od mase Kačjega pastirja 44. "Ne sanja se nam, kako bi galaksije, kot je Kačji pastir 44, lahko nastale. Podatki nam kažejo, da je relativno velik delež zvezd v obliki zelo kompaktnih gruč, in to je verjetno pomemben namig. Ampak trenutno samo ugibamo," pa je pojasnil soavtor študije Roberto Abraham z univerze v Torontu.

Raziskovalci zdaj upajo, da bodo odkrili še več in še bolj masivne galaksije, ki jih sestavlja temna snov, in pri tem morda tudi kakšen delec tega neznanega materiala.