Galaksija je namreč od nas oddaljena skoraj 13 milijard svetlobnih let, kar pomeni, da je nastala 770 milijonov let po velikem poku - torej v času, ko se tako velike črne luknje še naj ne bi mogle oblikovati.

Do zdaj so astronomi verjeli, da je najstarejši kvazar nastal 870 milijonov let po velikem poku, ki je pred približno 13,7 milijarde let ustvaril vesolje. Zdaj odkriti kvazar ULAS J1120+01641 pa je starejši še za približno sto milijonov let.

Svetloba je potovala 12,9 milijarde let
Vrednost rdečega premika, s katerim merijo oddaljenost od Zemlje, ima namreč 8,6, kar pomeni, da je svetloba od kvazarja do Zemlje potovala 12,9 milijarde let, so v zadnji izdaji revije Nature objavili evropski astronomi. "Ta kvazar je bistvenega pomena za raziskave zgodnjega vesolja," je poudaril vodja skupine astronomov Stephen Waren iz Londona. "Gre za zelo redek objekt, ki nam bo pomagal ugotoviti, kako so zelo velike črne luknje nastale že v nekaj sto milijonih letih po velikem poku," je dodal.

Glede na meritve naj bi bila namreč črna luknja v kvazarju že pred skoraj 13 milijardami let velika za okoli dve milijardi naših Sonc, kar postavlja na glavo dozdajšnje teorije o oblikovanju črnih lukenj. Te naj bi namreč glede na prevladujoče hipoteze potrebovale več milijard let, da bi med počasnim "srkanjem" materije postale tako masivne.