Deli evropskega satelita s kratico GOCE naj bi na Zemljo padli v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj. Italijanska civilna zaščita je sporočila, da bi lahko delci končali tudi na območju zahodne ali južne Italije, a da je za to tveganje minimalno. A to možnost je pozneje zavrnil predstavnik Evropske vesoljske agencije (ESA) Robert Meisner, ki je zatrdil, da je padec satelita na ozemlje Evrope izključen.

Najverjetnejši cilj: morje
Iz Moskve so medtem sporočili, da podrobno spremljajo pot satelita, ki bo po njihovih ocenah na Zemljo padel v ponedeljek ob 2.13 po moskovskem času nekje na območju Tihega oceana. Z njimi se strinja tudi Meisner, ki je predvidel, da bodo njegovi deli pristali v Tihem oceanu, na Antarktiki ali Avstraliji. ESA pričakuje vstop satelita v atmosfero v nedeljo med 19.30 in 1.00 v ponedeljek. "Do zdaj je letel zelo stabilno," je še povedal Meisner.

Gre za približno tono težek znanstveni satelit, ki bo po vsej verjetnosti strmoglavil na Zemljo, potem ko bo po koncu svoje misije razpadel, je v petek sporočila Evropska vesoljska agencija (ESA).

Ne poganja ga jedrska energija
Strokovnjaki so zatrdili, da je tveganje za ljudi ob strmoglavljenju delcev izredno majhno, bo pa več deset delov s skupno težo približno 200 kilogramov preživelo prehod skozi atmosfero. Dobra stvar pa je, da satelita ne pogajanja jedrska energija, kar je običajno pri nekaterih drugih satelitih, pač pa solarne plošče in litij-ionske baterije.

Satelit so v orbito poslali leta 2009, da bi med drugim preučeval spremembe morske gladine. Satelitu je 21. oktobra zmanjkalo goriva, zaradi česar je ostal brez energije, da bi lahko ostal v nizki zemeljski orbiti.

Svoje delo je opravljal na višini 224 kilometrov nad zemeljskim površjem, kar je sicer najnižje do zdaj za raziskovalni satelit. 350 milijonov evrov vredna misija je trajala dvakrat dlje od prvotno načrtovanih 20 mesecev.