Znanstveniki švicarsko-italijanske skupine so ugotovili, da ga je v levo ramo zadela puščica, ki mu je poškodovala arterijo pod ključnico. Najnovejši razvoj v računalniški tomografiji in rentgenskih posnetkih je omogočil neprecenljiv pogled v Ötzijevo notranjost.

Slike so razkrile trinajst milimetrov dolgo zarezo v arteriji, ki leži točno pod ključnico. Kri, ki je odtekala po poškodbi, je povzročila velik hematom v prsni votlini.

Ötzi je tako najverjetneje umrl med bojem, ni pa znano, ali je pred svojim napadalcem bežal ali pa je padel v zasedo.

V hrbtu je imel puščico
Ostanke tega neolitskega človeka so v Alpah na meji med Avstrijo in Italijo našli leta 1991. Vse od takrat potekajo različne raziskave, ki želijo ugotoviti podrobnosti njegovega življenja in smrti. Koščki hrane v njegovem želodcu so pokazali, da je Ötzi svoj dan začel z obrokom v gozdnati dolini, ki se razteza pod vznožjem Alp, nato pa se je zapletel v spor, o čemer pričata kamnita puščica, najdena v njegovem hrbtu, in globoke ureznine po rokah.

Ötzi je ta dan še splezal na ledenik Schnalstal in nato umrl zaradi zastoja srca, ki sta ga povzročila stres in velika izguba krvi. Resnost poškodbe nakazuje, da je bil Ötzi najverjetneje ustreljen na ledeniku in ne v podalpski dolini, kjer je začel svojo pot. Ni mogoče povedati, ali je bil Ötzi zadet med hojo, tekom ali mirovanjem, čeprav položaj rane kaže, da je bil njegov morilec med streljanjem na kolenih ali pa se je skrival nižje pod hribom.

Ötzi je ena največjih arheoloških najdb v zadnjem času. Ime je dobil po bližnji dolini Ötz. Velik je bil okoli 159 centimetrov in star približno 46 let, nosil je gamaše iz kozje kože in slamnato ogrinjalo, pestili pa so ga vnetje sklepov in gliste. V njegovi bližini sta ležala bakrena sekira in tul s puščicami. Znanstveniki so najprej menili, da je umrl zaradi lakote in mraza, toda poznejše raziskave so pokazale, da je bil smrtno ranjen.