Kot je na spletni strani Astronomskega društva Orion zapisal predsednik društva Igor Žiberna, je pogoj za delni ali popolni Lunin mrk to, da so Zemlja, Luna in Sonce poravnani. To fazo imenujemo polna luna. Ko Lunina orbita prečka Zemljino orbito okoli Sonca, to točko imenujemo vozel. Ko se to vozlišče ustvari, lahko pride do delnega ali popolnega Luninega mrka. Tokrat Luna ni bila čisto na Zemljini ravnini, vendar pa dovolj blizu, da je del Lune vseeno zašel v Zemljino senco.

"Dogajanje pri Luninih mrkih bi lahko enostavneje pojasnili s projektorjem in projektnim platnom. Če med njiju postavimo oviro, bo ta metala senco na platno. V tem primeru vlogo Sonca igra projektor, Luno predstavlja projektno platno, ovira med njima pa predstavlja Zemljo. V tem primeru se del platna znajde v senci naše ovire, kar se zgodi tudi v primeru mrka, kjer del Lune zaide v Zemljino senco," je dodal Žiberna.