Sončni mrk je nebesni pojav, ko se Zemlja, Mesec in Sonce poravnajo na premico. Luna je vmes, zato zasenči našo zvezdo, največkrat deloma, včasih popolno. Popolni mrk nastane, ko je Mesec ravno prav oddaljen, da z našega zornega kota popolnoma prekrije ploskev zvezde za njim. Dogodek globalno gledano ni redek, saj ga je nekje na površju planeta mogoče uzreti v povprečju na 18 mesecev, na spletni strani navaja Nasa. Lokalno so precej redkejši.

Je bil pa tokratni popolni sončni mrk eden najbolj opazovanih v zgodovini, saj je prečil plosko ZDA, prek stotin milijonov radovednežev, ki so se zgrinjali na najboljše točke. Mrk je bil predvajan v živo in ovekovečen z nepregledno množico pametnih telefonov.

V polnosti je bil viden zgolj v omenjeni državi, delno pa v Zahodni Evropi, še najbolje na Portugalskem. V Sloveniji mrka ni bilo.

112-kilometrska hitra senca
ZDA je prečil od Oregona do Južne Karoline. Popolni mrk, kjer je zavladala tema, večerno nebo in zmeda med živalmi, je bil širok okoli 112 kilometrov. Je torej nepravilno ovalna senca, ki jo je Luna vrgla na Zemljo in je po njej potovala s hitrostmi med 2.400 in 4.800 kilometri na uro. Pri tej hitrosti je bil po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa posamezen opazovalec teme deležen okoli dve minuti in 40 sekund.

Nasa je dogodek dodobra izkoristila za vizualne in znanstvene namene. Proti Soncu so bili usmerjeni številni teleskopi, kopni, letalski in na ISS-ju, pa vesoljske in lunarne sonde, npr. LRO. Sliko z nekaterih je Nasa prenašala v živo. Mrk se je začel ob 19.16 po našem času, končal pa po 21. uri.
Med drugim je Nasa v nebo, natančneje stratosfero, poslala svoje reaktivce WB-57F. Leteli so na višini 15 kilometrov, kjer ozračje precej manj moti prihajajoče fotone. Tako so lahko posneli več podrobnosti v atmosferi Sonca.

Izjemno zanimanje med Američani
Slovenska tiskovna agencija poroča, da so bila posebna očala za opazovanje sončnega mrka skorajda vsepovsod razprodana, ekonomisti pa ocenjujejo, da bo mrk stal ZDA več kot 700 milijonov dolarjev v izgubljenih urah dela, saj so za trenutek delo odložili skoraj vsi in zrli v nebo. Tam, kjer je bil popolni, so organizirali tudi razne prireditve in zabave.

Kot delni mrk je bil viden v vzhodnem delu Tihega oceana, na območju celotne Severne Amerike, Srednje Amerike in severnega dela Južne Amerike, na skrajnem vzhodu Azije, v večjem delu Severnega Atlantika, denimo na Islandiji. V Evropi je bil viden na južnem delu Norveške, v večjem delu Danske, celotni Veliki Britaniji, osrednjem in zahodnem delu Francije, državah Beneluksa ter v večjem delu Španije in Portugalske.

Delni mrk pri nas čez štiri leta
V Sloveniji bodo šibkejši sončni mrki vidni 10. junija 2021, 25. oktobra 2022 in 29. marca 2025, poroča STA. Nekoliko intenzivnejši sončni mrk bo 12. avgusta 2026, vendar bo njegova vidnost slabša zaradi zahajanja Sonca, ljubitelji astronomije pa bodo na svoj račun prišli kmalu zatem, in sicer 1. junija 2030. Takrat bodo kar tri četrtine Sonca prekrite z Luno, podobno se je že zgodilo 20. marca 2015, še poroča STA.

Popolni sončni mrk lahko v Sloveniji pričakujemo 3. septembra 2081. Potekal bo od severozahoda proti jugovzhodu, vstopna točka bo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, potekal bo čez Solčavo, južno od Šoštanja, čez Dobrno in Vojnik, severno od Šmarij pri Jelšah, nato čez Rogaško Slatino, težišče sence pa bo državo zapustilo pri Rogatcu. Opazovati ga bo mogoče štiri minute in šest sekund, kar bo dlje kot ob ponedeljkovem dogodku v ZDA, je za agencijo pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.

Popolni mrki bodo pojenjali
Pojava nekoč v prihodnosti ne bo več. Mesec se namreč od Zemlje že milijarde let oddaljuje s hitrostjo okoli štiri centimetre na leto. Malo po nastanku je prekril pretežen del neba, v daljni prihodnosti pa bo zavzel tako majhno zaplato, da Sončeve ploskve nikoli več ne bo popolnoma prekril. Ostali bodo le delni mrki.

Človeštvu se sicer ni za bati, da bo ostalo brez teh vizualnih spektaklov. Še več: ni gotovo, da bo takrat sploh še obstajalo. Zadnji popolni mrk se bo po oceni Nase zgodil čez 600 milijonov let.
Lunini mrki bodo ostali
Bodo pa zagotovo ostali lunini mrki. Vloge se pri tem zamenjajo: Sonce, Zemlja in Mesec se spet poravnajo na navidezni premici, le da je tokrat planet na sredini ter meče senco na luno. Zadnji delni lunin mrk smo v Evropi doživeli pred dobrim tednom dni, popoln je bil v Aziji. Še en dobro opazovan popolni lunin mrk oz. "krvava Luna" se je nad Amerikama zgodil leta 2014.