Orion pred zadnjim dejanjem, znana Starshipova posadka, nova kitajska raketa

1. Orionova ognjena vrnitev v nedeljo

Oblet Lune na 20. dan. ESA/Hubble & NASA, S. Kulkarni, Y. Chu

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko poudarimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Nasina vesoljska kapsula Orion se bo v nedeljo vrnila na Zemljo in s tem končala odpravo Artemis I. Varno se bo morala prebiti skozi ozračje, odpreti padala in pristati, kar bo zadnji in ključni preizkus misije.

Vesoljska ladja Orion se trenutno vrača s poti okoli Lune, kjer se je podila več tednov. Sestavljena je iz ameriške kapsule Orion in Evropskega podpornega modula, kjer so motorji, rezervoarji, paneli sončnih celic ...

Malo pred vrnitvijo se bosta EPM in kapsula ločila. S tem bo razgaljen toplotni ščit kapsule, ki je nameščen na dnu Oriona. Tako bo Evropski podporni modul padel v ognjeno uničenje nad Tihim oceanom, Orion pa bo lahko nadaljeval varnejšo pot proti Zemlji.

V ozračje bo prvič priletel v nedeljo popoldne po našem času. Od atmosfere se bo najprej odbil kot ploski kamen, ki ga vržemo ob gladini jezera, in šele nato planil navzdol.

S tem manevrom si Nasa marsikaj olajša. Z odbojem zmanjša hitrost, razdeli segrevanje toplotnega ščita na dva dogodka, zmanjša sile, ki bi jih občutila posadka, pa tudi razširi območje morebitnega pristanka na vodni gladini, kar ji olajša logistiko reševalnih ladij.

Devettonski Orion bo v ozračje vstopil s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo oziroma 39.600 kilometrov na uro in s pomočjo toplotnega ščita, ki se bo segrel do največ tri tisoč stopinj Celzija, hitrost zmanjšal na 600 kilometrov na uro. S pomočjo sistema enajstih padal bo hitrost dodatno zmanjšal na dobrih 30 kilometrov na uro. Padel bo v Tihi ocean pri otoku Guadalupe.

Video 1: Tu bo na voljo prenos vrnitve na Zemljo

Video 2: Nasina novinarska konferenca o vrnitvi Oriona

20. dan, v notranjosti Oriona je vidna lutka Campos Moonikin. Foto: NASA Johnson

20. dan, Lunino površje. Foto: NASA Johnson

art001e002158 (Dec. 5, 2022): Cameras mounted on the crew module of the Orion spacecraft captured these views of the Moon’s surface. On flight day 20 of the Artemis I mission, the spacecraft made its second and final close approach to the Moon before its returned powered flyby burn. Foto: NASA Johnson

art001e002157 (Dec. 5, 2022): Cameras mounted on the crew module of the Orion spacecraft captured these views of the Moon’s surface. On flight day 20 of the Artemis I mission, the spacecraft made its second and final close approach to the Moon before its returned powered flyby burn. Foto: NASA Johnson

art001e002159 (Dec. 5, 2022): Cameras mounted on the crew module of the Orion spacecraft captured these views of the Moon’s surface. On flight day 20 of the Artemis I mission, the spacecraft made its second and final close approach to the Moon before its returned powered flyby burn. Foto: NASA Johnson

art001e002164 (Dec. 5, 2022): Cameras mounted on the crew module of the Orion spacecraft captured these views of the Moon’s surface. On flight day 20 of the Artemis I mission, the spacecraft made its second and final close approach to the Moon before its returned powered flyby burn. Foto: NASA Johnson

20. dan, oblet Lune. Foto: ESA/Hubble & NASA, S. Kulkarni, Y. Chu

22. dan, pot domov. Vidna je Zemlja. Foto: NASA Johnson

Video 3: Prenos z Oriona v živo (ko je na voljo)

Video 4: Posnetek zadnjega bližnjega obleta Lune

2. Nov panel sončnih celic na MVP-ju

Nasina astronavta Josh Cassada in Frank Rubio sta v nedeljo opravila sedemurni vesoljski sprehod, v okviru katerega sta namestila panel novih sončnih celic iROSA. Ko bodo vsi novi paneli nameščeni, se bo proizvodnja električne energije Mednarodne vesoljske postaje povrnila na začetno, iz obdobja, ko so vsi stari paneli še delovali s polno zmogljivostjo.

Iz japonskega modula Kibo so bili v vesolje izpuščeni štirje mali sateliti (CubeSat). Med njimi sta prva satelita Ugande in Zimbabveja. Več tukaj.

Video: Posnetek dogodka

3. SpaceX konkurenci pomagal v vesolje

Ameriško podjetje SpaceX je v četrtek ob 23.27 po našem času s Cape Canaverala izstrelilo raketo Falcon 9 in v načrtovano tirnico dostavilo 40 satelitov OneWeb.

Prva stopnja je pristala na kopnem. V vesolju je bila štirikrat, opravila je še misiji CRS-24 (poglavje 2), HOTBIRD 13F (poglavje 2) in eno misijo Starlink.

Družba OneWeb želi ponujati satelitski dostop do medmrežja in v ta namen postaviti floto več kot 600 satelitov. Po sporu med Evropo in Rusijo je ostala brez prevoza na ruskih Sojuzih, zato se je zatekla k Indijcem, pa tudi SpaceX-u, ki sicer postavlja tudi svojo, konkurenčno konstelacijo Starlink.

Video: Posnetek dogodka

4. Na SpaceX-ovem poletu na Luno didžej, igralec in zvezdnik K-popa

Zvezdniški didžej, K-pop raper in vloger na YouTubu so med srečnimi izbranci za vesoljski polet okoli Lune, potem ko jih je japonski milijarder izbral za zasebni polet SpaceX-a, piše MMC.

Poslovnež Jusaku Maezava je svojo ekipo razkril, potem ko je lani začel sestavljati seznam "ustvarjalnih posameznikov", ki bi jih vzel na krov. Največji imeni v skupini sta ameriški didžej Steve Aoki in korejski raperski zvezdnik TOP. Polet, napovedan za leto 2023, bi lahko bil prvo potovanje ljudi na Luno po letu 1972. Plovilo bi po programu obkrožilo Luno in se njeni površini približalo na 200 kilometrov. Pot bi trajala osem dni od izstrelitve do vrnitve na Zemljo.

Več v MMC-jevem članku.

5. Dve raketni novosti iz Kitajske

Kitajska raketa Kvajdžov 11 (Kuaizhou) je prvič dosegla tirnico. Izstreljena je bila v sredo z Džuičuana (Jiuquan). Dostavila je satelit VDES, piše Šinhua (Xinhua). Razvilo jo je podjetje Expace, sicer odvrtek državne korporacije CASIC. Njena prva misija julija 2020 je spodletela (poglavje 2).

Kvajdžov 11 po trditvah proizvajalca zmore eno tono v soncesinhrono tirnico ali 1,5 tone v nizkozemeljsko.

Proslavila se je tudi povsem nova raketa SD-3 (Smart Dragon-3, Pametni zmaj 3). Izstreljena je bila v petek s ploščadi na Rumenem morju, piše Šinhua.

SD-3 je visok 31 metrov, širok dva metra z maso 140 ton. Ima štiri stopnje na trdo gorivo. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 1,5 tone tovora. Proizvaja ga državna korporacija CALT. Cena dostave naj bi znašala do 10.000 dolarjev na kilogram*, kar je malo. S to raketo želi Kitajska prodreti na trg pridobitnih izstrelitev.

_{* V članku je sprva pisalo, da cena dostave znaša do 10.000 dolarjev na tono, kar seveda ne drži. Avtor se za napako opravičuje.}

Še ena izstrelitev, tokrat s preizkušeno raketo Dolgi pohod-2D. Ta se je z izstrelišča Taijuan dvignil v petek in v načrtovano orbito na višini 705 kilometrov oddal satelit Gaofen-5 01A, piše Šinhua.

Vrnitev tajkonavtov

Še ena kitajska novica: z vesoljske postaje Tjangong (Tiangong) se je vrnila kapsula z astronavti odprave Šendžov-14 (Shenzhou), piše Šinhua. S tem je bila izvedena prva menjava kitajske posadke v orbiti (poglavje 2).

6. NOTIČKE:

Ameriško podjetje Collins Aerospace bo razvilo nove skafandre za vesoljske sprehode pri Mednarodni vesoljski postaji. Več tukaj.	Nasa preizkuša novo robotsko roko za odprave na lunarni južni pol. Več tukaj.	Esa je sporočila, da bo naslednjih pet satelitov Sentinel (1D, 2C, 3C CACD-A, CACD-B) izstreljenih na raketah Vega-C. Več tukaj.
Rusija in Kitajska sta pripravili sporazum o programu mednarodne raziskovalne baze na Mesecu, piše TASS.	Nekdanji ameriški astronavt Scott Kelly je obiskal Ukrajino.	Začela se je gradnja največje radijske opazovalnice na svetu. Več tukaj.
Kitajska bo Ljubljani podarila kopijo astronomske naprave (obročaste krogle), ki jo je v Pekingu izdelal jezuit p. Ferdinand Avguštin Hallerstein, doma iz Mengša. Razstava bo v parku pred Arhivom Republike Slovenije na ogled predvidoma do konca aprila 2023. Več tukaj.

7. Sipka vzorca

Esa in Nasa upata, da bo pobrano nekoč prišlo na Zemljo. Foto: NASA/JPL-Caltech

Fotografija v polni kakovosti (50 MB)

Nasino samohodno vozilo Perseverance je na Marsu vzelo dva vzorca nesprijetih kamninskih drobcev, torej regolita, sporoča institut JPL. Doslej je pretežno vzorčilo trdne kamnine, v katere je bilo prisiljeno vrtati.

Perseverance je na območju z vzdevkom prelaz Yori in se polagoma vzpenja na delto nekdanje reke. Znanstveniki upajo, da bo našel vsaj sledi nekdanjih za življenje primernih razmer, če že ne kar ostankov življenja.

Podrobneje o zadnjem vzorčenju tukaj.

8. FOTO: Webb marljivo naprej

Fotografija v polni kakovosti (38 MB)

Astronomska slika dneva

James Webb je priskrbel nove posnetke Južne Obročaste meglice (prvič jo je posnel že na začetku polnomočnega delovanja).

Južna obročasta meglica (NGC 3132) je oddaljena 2500 svetlobnih let, je pa v domači galaksiji.

Delo Hubbla. Foto: NASA/JPL-Caltech (left), NASA/ESA/CSA/STScI (right)

Prejšnji posnetki. Foto: NASA/JPL-Caltech (left), NASA/ESA/CSA/STScI (right)

V središču sta dve zvezdi, temnejša bela pritlikavka in večja, svetlejša zvezda s temperaturo skoraj 100 tisoč stopinj Celzija. Večja zvezda "obstreljuje" okoliški oblak prahu in z močnim ultravijoličnim sevanjem.

Oblak je nastal po "smrti" zvezde, katere jedro se je sesulo v pričujočo belo pritlikavko, njene zunanje plasti pa se širijo navzven.

Webb se je tarče tokrat lotil z instrumentoma NIRCam in MIRI in tako razkril različne strukture. Na levi strani vidimo zelo vroč plin, ki obdaja zvezdi. Okoli njega je tanka plast hladnega plina. Na desni strani vidimo oddaljene, še bolj ohlajene plinske strukture. Podrobneje tukaj.

Oddaljene galaksije

Iz Webbove ekipe so sporočili, da je teleskop potrdil nekaj najbolj oddaljenih znanih galaksij. Toda izidov še ni v objavo sprejela nobena znanstvena revija, zato bomo o njih poročali pozneje. Za radovedne pa več tukaj.

"Boj" za omrežje DSN

Še ena notička v povezavi z Webbom: zgoraj omenjena misija Artemis je razkrila pomanjkljivosti vesoljskih telekomunikacij. Zaradi potreb Artemisa je moral teleskop James Webb v zadnjih tednih zmanjšati svoj poslani izkupiček.