Orion se vrača domov, raztrg zvezde pri črni luknji, prihodnost Novih obzorij

1. Orion začel postopek vrnitve

Orion je na 13. dan misije dosegel največjo oddaljenost od Zemlje pri 432.210 kilometrih. V ozadju sta Mesec in Zemlja. Foto: Nasa

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko poudarimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Ameriško-evropska vesoljska ladja Orion je v petek ob 22.53 ob našem času za minuto in 45 sekund prižgala glavni motor, hitrost spremenila za 138 metrov na sekundo in se s tem iztirila iz oddaljene retrogradne tirnice okoli Meseca. Za vrnitev domov bo potreben še en manever: vesoljska ladja bo v ponedeljek obletela Luno na razdalji 127,5 kilometra in še enkrat prižgala motor, kar jo bo pognalo proti Zemlji. Domači planet bo dosegla 11. decembra, ko se bo morala varno prebiti skozi ozračje in pristati. To bo poslednji veliki preizkus odprave Artemis I in nujnost, če naj Nasa v Artemis II vključi posadko.

Misija Artemis I je bila doslej zelo uspešna, do te mere, da je ne le izpolnila vse dozdajšnje cilje, temveč tudi številne sproti dodane.

16. november, prvi dan: ločitev vrhnje stopnje rakete od Oriona. Foto: Nasa/Robert Markowitz

24. november, 9. dan odprave: notranjost kapsule Orion, tokrat osvetljene rožnato. Foto: Nasa

28. november, 13. dan: Največja oddaljenost od Zemlje. Foto: Nasa

28. november, 13. dan: Nadzorno središče. Foto: Nasa/Robert Markowitz

28. november, 13. dan: Nadzorno središče. Na fotografiji upokojeni astronavt Stan Love, ki bo glavni komunikator z vesoljsko ladjo (CAPCOM) na sledečih odpravah Artemis. Foto: Nasa/Robert Markowitz

Video: Posebna poslastica za vesoljske navdušence: videoprenos z Oriona. Na voljo je sporadično, če medmrežna povezava to omogoča.

Video: Posnetek prenosa dogodka

Video: Posnetek novinarske konference pred manevrom

Video: Posnetek novinarske konference na sredini misije

Video: 14. dan

Video: Krajša lepljenka posnetkov z odprave

Nasa je opravila analizo delovanja rakete SLS ob novembrski izstrelitvi. Raketa je izpolnila ali celo presegla vsa pričakovanja. Več tukaj.

Video: Novi posnetki izstrelitve SLS-a

2. SpaceX oskrbel Mednarodno vesoljsko postajo

Izstrelitev s ploščadi 39A na Cape Canaveralu (Florida, ZDA). Prva stopnja je prestala svoj krstni polet. Foto: Nasa/Kim Shiflett

Roskozmos je v sredo dvignil tirnico Mednarodne vesoljske postaje za dva kilometra, s tem, da je njegova tovorna vesoljska ladja Progres MS-20, ki je na postajo priklopljena, za 712 prižgala svoj motor, piše TASS.

Ameriško podjetje SpaceX je v soboto ob 20.20 po našem času s Cape Canaverala izstrelilo raketo Falcon 9, na njej pa tovorno vesoljsko ladjo Dragon CRS-26. Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji, druga stopnja pa je oddala Zmaja na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Dragon se je na MVP-jev modul Harmony priklopil v nedeljo ob 13.39 po našem času. Dostavil je 3,5 tone tovora, navaja Nasa, med drugim dva nova panela sončnih celic iROSA, poskusni mikroskop za analizo krvi v vesolju, inkubator za paradižnike in še marsikaj.

Dragon bo v vesolju dober mesec.

Video: Nasin prenos izstrelitve

Pravkar poteka vesoljski sprehod Josha Cassade in Franka Rubia. Trajal bo predvidoma do sobotnega večera, spremljate ga lahko tukaj.

Video: Prenos vesoljskega sprehoda

SpaceX je bil sicer ta teden prisiljen do nadaljnjega odpovedati eno izstrelitev Falcona 9 zaradi resnih tehničnih težav z raketo, kar se redko zgodi. Sokol bi moral poleteti v sredo in proti Luni pognati japonski pristajalnik Hakuto-R, z njim pa še arabski rover Rashid.

SpaceX je letos opravil že 54 izstrelitev, 53 Falconov 9 in enega Falcon Heavyja.

3. Prva menjava tajkonavtov v orbiti

Kitajska je z Juiquana v torek ob 16.08 po našem času izstrelila raketo Dolgi pohod-2F z vesoljsko ladjo Šendžov-15 (Shenzhou), piše kitajska agencija Šinhua (Xinhua). Vesoljska ladja se je ob 22.42 priklopila modul Tjanhe (Tianhe) vesoljske postaje Tjangong (Tiangong) in dostavila tričlansko posadko. Njen poveljnik je Fei Junlog, ki je prvič poletel že daljnega leta 2005 na misiji Šendžov-6, preostala dva člana - Zhang Lu in Deng Quingming - letita prvič. Z njunim vkrcanjem se je posadka kitajske vesoljske postaje prvič povečala na šest članov. Na postaji je namreč že odprava Šendžov-14, katere trije člani bodo enkrat v prihodnjih dneh zapustili postajo po polletnem bivanju. S tem bo opravljena prva menjava tajkonavtov v orbiti.

Kitajska naj bi med odpravo Šendžov-15 razglasila, da je gradnja Tjangonga končana. Njen vesoljski program napreduje stabilno, zanesljivo in naj bi po načrtih azijske velesile do leta 2045 presegel ameriškega. Kitajska namerava do konca desetletja poslati tajkonavta na Luno, v prihodnjem desetletju pa na njej zgraditi postajo. Hitro se krepi tudi njen program robotskega raziskovanja vesolja ter astronomije.

Video 2: Celoten posnetek

Video 3: Priklop Šendžova

Video 4: Vkrcanje

4. Izstrelitev Dolgega pohoda-2D

Kitajska je v nedeljo s Šičanga (Xichang) v provinci Sičuan (Sichuan) izstrelila raketo Dolgi pohod-2D in v načrtovano tirnico dostavila satelit za opazovanje Zemlje Jaogan-36 (Yaogan), piše Šinhua. Novinar Andrew Jones, ki se specializira za kitajski vesoljski program, pa poroča, da naj bi bili sateliti trije, dva sta zamolčana.

Dolgi pohod-2D je dvostopenjska raketa na hidrazin. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 3,5 tone tovora. Od leta 1992 so jo uporabili 70-krat, le enkrat so se pojavile težave.

5. NA KRATKO:

Astronomi so ustvarili zanimivo spletno karto z več kot 200.000 galaksijami, dostopna je tukaj.	Infrardeči teleskop SOFIA v oblakih Venere ni zaznal fosfina. Domnevna najdba tega plina je leta 2020 sprožila razburjenje, ker je fosfin lahko bioindikator.	Evropska agencija je odprla razpis za doktorje medicine, ki bi si želeli preživeti eno leto v raziskovalni bazi na Antarktiki. Prijavijo se lahko tudi Slovenci. Več tukaj.
Ruska vojska je v ponedeljek na raketi Sojuz-2.1b izstrelila vojaški satelit, še enega pa v četrtek. Prenosa ni bilo.	Prototip komunikacijskega satelita BlueWalker 3 z ogromno površino je med najsvetlejšimi viri vidne in radijske svetlobe na nebu. Predstavlja novo v vrsti groženj astronomskim opazovanjem, sporoča slovenski fizik Jure Japelj. Več tukaj.	Nasa je odpovedala razvoj satelita GeoCarb, namenjenega preučevanju toplogrednih plinov. Več tukaj.
Vesoljski teleskop James Webb se je lotil Saturnove lune Titan. Več tukaj.	Še eno novo Webbovo fotografijo so razkrili na sestanku med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je obiskal sedež Nase, in podpredsednico ZDA Kamalo Harris. Več tukaj. O tem bomo obširneje poročali, ko bodo posnetki na voljo v najvišji kakovosti. Macron je sporočil, da se bo Francija pridružila pobudi ZDA po prepovedi preizkušanja protisatelitskega orožja.	Južna Koreja želi do leta 2032 razviti raketo, s katero bo lahko izpeljala program robotskega raziskovanja Lune, piše Aviation Week. Do leta 2045 želi opraviti pristanek na Marsu.
Nasin teleskop Spitzer je posnel fotografijo zvezde, ki "divje požira" okoliški material in se ji pri tem "spahuje". Več tukaj.	Po 30 letih je konec japonsko-ameriške misije GEOTAIL. Satelit je bil izstreljen leta 1992, okoli Zemlje kroži po eliptični tirnici in preučuje planetov magnetizem. Do junija letos sta mu odpovedala oba pomnilnika, zato so ga ugasnili. Več tukaj.	Kitajska je izbrala nov letnik rezervnih astronavtov, piše Šinhua.
Pred 3,4 milijarde let, ko je bil Mars (zelo verjetno) še prekrit z oceani, je vanj trčil 3-kilometrski asteroid in najbrž sprožil megacunami. Več tukaj, članek je v Scientific reports.

6. New Horizons začel drugo podaljšano misijo

Simbolična podoba sonde New Horizons, ko iz Kuiperjevega pasu pošilja podatke na domači planet. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Southwest Research Institute/Dan Durda

Trenutni položaj. NH na leto premeri 480 milijonov kilometrov. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Southwest Research Institute/Yanping Guo

Tako si pogled s površja Plutona predstavlja Nasin umetnik. Foto: Don Davis

Nasina sonda New Horizons je nedavno začela svojo drugo podaljšano misijo, v kateri bo opravila številna opazovanja, domov pošiljala podatke obleta Arrokotha, Nasa pa bo medtem iskala morebitne nove tarče za oblet.

New Horizons se je že doslej izkazal kot ena najuspešnejših Nasinih misij. Izstreljen je bil leta 2006, obletel asteroid, Jupiter, leta 2015 je opravil prvi oblet Plutona in nato leta 2019 še prvi oblet manjšega telesa Kuiperjevega pasu, poimenovanega Arrokoth.

Arrokoth je najbolj oddaljeno telo Osončja, ki ga je obletela človeška sonda. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute//Roman Tkachenko

Družinski album Osončja, kot ga je pred desetletji posnel Voyager 1. Foto: Nasa/JPL

1. junija letos ga je Nasa poslala v hibernacijo, da bi zmanjšala obrabo, trošenje goriva in stroške za upravljavsko ekipo. Hibernacija sicer ni popolna, vključenih je namreč prgišče znanstvenih instrumentov, ki še vedno merijo okoliški prah, pline in plazmo. "Zimsko spanje" se bo končalo 1. marca s pošiljanjem zbranih podatkov domov. Konec aprila pa se bo začela 6-tedenska znanstvena kampanja. New Horizons bo opazoval planeta Uran in Neptun, oddaljena telesa Kuiperjevega pasu, okoliški vodik, prah, plazmo in nabite delce. Maja bo začel pošiljati zbrane podatke na Zemljo, skupaj s še zadnjimi biti opazovanj Arrokotha. Medmrežna povezava pri oddaljenosti 8,3 milijarde kilometrov (ali 55 astronomskih enot) pač ni najhitrejša. Novembra se bo začela še ena večja opazovalna kampanja.

Bledikava modra pika, inačica ob 30. obletnici. Foto: NASA/JPL-Caltech

Kaj pa potem? Nasa s pomočjo zemeljskih teleskopov Subaru in Gemini South ter umetne inteligence intenzivno išče morebitne nove tarče za oblet, če bodo dosegljive s preostalimi 11 kilogrami goriva. Agencija nadalje preučuje možnost, da bi posnela nov "družinski album" Osončja oziroma novo Bledikavo modro piko po zgledu programa Voyager, le da s precej večje oddaljenosti. Ni nujno, da bo to izvedljivo.

Dobre novice za dolgoživost: inženirji instituta SwPI, ki sondo upravljajo, so naredili temeljito analizo porabe električne energije. Izračunali so, da bi lahko naprava delovala vse do leta 2050, ko bo od Sonca oddaljena več kot 125 astronomskih enot (razdalj med Zemljo in Soncem). Še pred kakšnim letom nazaj je uradno stališče velelo, da bo sondi že sredi tega desetletja začelo zmanjkovati elektrike.

New Horizons je tretja najbolj oddaljena delujoča sonda, za Voyagerjema 1 in 2. Slednja bosta predvidoma ugasnila v prihodnjih nekaj letih.

7. Sij goltajoče črne luknje je meril naravnost proti Zemlji

Simbolična podobna AR2002cmc. Dogodek so opazovali v optični, rentgenski in gama svetlobi. Snop svetlobe je molel naravnost proti Zemlji, kar je astronomska sreča. Foto: ESO/M.Kornmesser

Članka sta objavljena v Nature in Nature Astronomy.

Zelo velik teleskop (VLT) na Evropskem južnem observatoriju (ESO) v Čilu je zaznal najbolj oddaljen primer zvezde, ki je padla v črno luknjo, pri čemer je bilo nekaj ostankov zvezde izvrženih v obliki relativističnih snopov.

Nov vir svetlobe so zaznali februarja s teleskopom Zwicky Transient Facility. Sprva so mislili, da gre za izbruh sevanja gama, a je bil zasij stokrat svetlejši. Naposled so s pomočjo dvajseterice dodatnih opazovalnic ugotovili, da gre za t. i. plimski raztrg (ang. tidal disruption event).

Zvezda se je približevala črni luknji. Bližje, kot je prišla, bolj je nanjo delovala plimska sila, kar pomeni, da je bil težnostni privlak na enem koncu zvezde bistveno močnejši kot na drugem. To je zvezdo raztegnilo in razobličilo. Del raztrgane snovi je izvrglo in zdaj kroži okoli črne luknje v obliki akrecijskega diska, ki se segreva in močno sveti, del pa je prečil dogodkovno obzorje. Po oceni avtorjev raziskave ta črna luknja na leto "pogoltne" pol mase Sonca. Del "malice" pa je črna luknja izvrgla v obliki snopov plazme in svetlobe, ki izhajata iz njenih polov. To se zgodi pri zgolj odstotku plimskih raztrganj, zato je bil dogodek za astrofizike še toliko bolj dragocen. Ni namreč jasno, kako snopi nastanejo in zakaj so tako redki.

Rdeči premik znaša 1.19325, kar pomeni, da je svetloba do nas potovala 8,5 milijarde svetlobnih let.

Video: Ponazoritev

8. FOTO: Supernova v sosednji pritlikavi galaksiji

"Posmrtni" ostanki zvezde. Foto: ESA/Hubble & NASA, S. Kulkarni, Y. Chu

Astronomska slika dneva

Prva fotografija v polni kakovosti (20 MB)
Druga fotografija v polni kakovosti (11 MB)

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo ostankov supernove DEM L 190 (tudi LMC N49). Oblak prahu in plinov se nahaja v satelitski galaksiji Veliki Magellanov oblak, oddaljena je 160.000 svetlobnih let. Star je okoli pet tisoč let.

Supernova je eksplozija na koncu "življenja" zvezde, ko slednja ostane brez zadostnih količin "goriva", ne more več vzdrževati svoje strukture in se sesede sama vase. Večino snovi izvrže v okolico, jedro pa se sesede v belo pritlikavko, nevtronsko zvezdo ali črno luknjo.