Slovenski predsednik Borut Pahor je v uvodu dejal, da vidi uporabo umetne inteligence kot orodje za boljše življenje, tudi za zmago nad pandemijo, razvoj gospodarstva in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Da lahko to dosežemo, moramo oblikovati pravne in etične standarde uporabe umetne inteligence, je poudaril.

Pahor se zaveda, da se nove tehnologije lahko uporabljajo za nadzor, manipulacijo in širjenje lažnih novic, kar predstavlja grožnjo demokraciji. Vendar pa se lahko uporabljajo tudi za dostopnejše in učinkovitejše javne storitve, kakovostno šolstvo in boljši dostop do informacij.
Na področju podnebnih sprememb lahko umetna inteligenca, tako predsednik republike, prispeva k uravnavanju zmanjšane porabe energije, omogoča učinkovitejše spremljanje sprememb v okolju in onesnaževanja, izboljša ravnanje z odpadki in pomaga pri uvajanju novih oblik mobilnosti. "Kako bomo te spremembe razumeli in soustvarjali v prid družbe, pa je odvisno od posameznika in skupnosti," je dejal.

V zaključku je slovenski predsednik ocenil, da je treba poiskati pravo ravnotežje med tehnološkim napredkom in širšim družbenim razvojem.

Kakšna naj bo etika umetne inteligence?

V razpravi so govorili tudi o Unescovi pripravi prvega svetovnega mehanizma za določanje standardov o etiki umetne inteligence in o napredku Globalnega partnerstva za umetno inteligenco. Omenili so tudi prizadevanja, da se ta problematika umesti v pravni okvir E-ja. V zvezi s tem je predsednik Pahor poudaril pomen načela vladavine prava kot enega stebrov Unije, ki so ga dolžne spoštovati vse članice.

Forum letos odpira razpravo o svetu po pandemiji covida-19. Namen dogodka je združiti vse akterje globalnega upravljanja, mednarodne organizacije in akterje v civilni družbi z namenom izmenjave stališč in iskanja rešitev za skupne izzive, so še sporočili iz urada predsednika republike.

Pahor se je Pariškega mirovnega foruma, ki letos poteka virtualno, udeležil na povabilo francoskega kolega Emmanuela Macrona, so še sporočili iz urada predsednika republike.

V razpravi so sodelovali Gabriela Ramos, pomočnica generalnega direktorja za družbene in človeške vede pri Unescu, prof. Stuart Russell, profesor računalništva na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, Stéphanie Shaelou, profesorica evropskega prava in reform/projekt SHERPA, Bertrand Braunschweig, direktor pariškega Centra za strokovno znanje, Globalno partnerstvo za umetno inteligenco. Razpravo pa je moderiral Nicholas Vinocur, urednik za področje tehnologije pri POLITICO Europe.