1. Hud udarec za evropsko izstrelitveno industrijo

Raketa Vega (Arianespace) je odpovedala drugič v zadnjih treh poletih. To je hud udarec za evropsko raketno industrijo, ki se hvali z visoko zanesljivostjo.

Ponesrečeni 17. polet Vege se je začel ob 2.52 po našem času iz evropskega vesoljskega središča v Francoski Gvajani. Prve tri stopnje rakete so svoje delo opravile in četrto spravile na višino 210 kilometrov, piše v sporočilu za javnost družbe Arianespace.

Po osmih minutah se je prižgala četrta, imenovana AVUM. Takrat so stvari šle po zlu. AVUM je hitro skrenil s poti. Inženirji so izgubili nadzor nad napravo, ki je kmalu padla v morje. Tovor, satelita Ese in CNES-a, je uničen.

Video: Posnetek izstrelitve

K sreči je bila raketa do zadnjega trenutka v dosegu sledilnih postaj, zato je telemetrija - podatki senzorjev o letu - na voljo. Arianespace je zato hitro našel vzrok, o katerem poroča medij SpaceNews: napačno priključena kabla.

Motor AVUM-a ima izpuh, ki ga je mogoče usmerjati. S tem nadzorujejo vzpon četrte stopnje. Usmerjanje opravljajo mehanske ročice (aktuatorji). Dve ročici sta imeli zamenjana kabla in torej prejemali napačne ukaze. AVUM je tako najprej skrenil z načrtovane poti, nato ga je začelo preobračati do te mere, da ga nadzorno središče ni moglo več upravljati.

Proizvajalec četrte stopnje (pa tudi večine rakete) je italijansko podjetje Avio. Njegov generalni direktor Giuglio Ranzo je poudaril, da bodo vzroku prišli do dna, ga odpravili in Vegi vrnili zanesljivost, po kateri je nekoč slovela.

Kje je bil nadzor kakovosti

Nekoč je bila Vega zgled zanesljivosti. Od prvega poleta 2012 pa do predlani je naštela 14 misij s 100-odstotno uspešnostjo. 10. julija 2019 pa so bili pri Aerospaceu zelo presenečeni, ko je dve minuti po vzletu kratkomalo razpadla. Vzrok: razpad kupole motorja druge stopnje Zefiro-23 (poglavje 3). Vego so za leto dni umaknili, izvedli popravke in si močno oddahnili, ko se je septembra letos vrnila (mimogrede, s slovenskima satelitoma na krovu).

Tokratni vzrok k sreči ni strukturni, zato bo odpravljanje težav hitrejše. Bo pa Arianespace moral temeljito pretresti notranjo organizacijo, saj je nadzor kakovosti zgrešil tako očitno stvar, kot so zamenjani kabli. Vprašanje je tudi, zakaj sta bila priključka medsebojno kompatibilna.

Sam motor AVUM-a, RD-843, je sicer ukrajinske izdelave (Južnoje).

Vsekakor sta dve nesreči v treh poskusih izjemno slaba statistika za evropsko raketno industrijo, ki ponuja dražje rakete, a ceno upravičuje z visoko kakovostjo. Kot se je predstavnik Arianespacea pred leti izrazil za ArsTechnica: "Ne prodajamo tate." (Tata je indijski proizvajalec zelo poceni avtomobilov). Izjava je po tej nesreči naletela na precejšen posmeh.

Lastniki satelitov bodo zdaj bolj zadržani pri najemanju kapacitet na raketah Vega. Za nameček se v zadnjih letih prav na področju izstrelitev manjših satelitov, torej Veginem zeljniku, hitro kopiči nova konkurenca.

Tehnologija je delovala, človek je bil zmotljiv. Kako to preprečiti?

Druga raketa Arianespace, Ariane 5, sicer ohranja izjemno visoko zanesljivost. Tudi to je eden od razlogov, da je Nasa za izstrelitev svojega devet milijard evrov vrednega teleskopa James Webb izbrala prav Ariane 5. Arianespace bo moral odpraviti nedoslednosti v svoji organizacijski strukturi, da te ne onesnažijo še doslej proslule rakete.

Esa, Arianespace in Avio bodo ustanovili neodvisno preiskovalno komisijo. Pričakovati je, da bodo prišli zadevi do dna, izdali priporočila, ki jih bo Arianespace v celoti implementiral. "Komisija bo pripravila izvedbeni načrt, kako do naslednjega poleta povrniti popolno zanesljivost Vege," so zapisali. Prvi mož Ese Johann-Dietrich Wörner pa je dodal: "Osebno bom poskrbel, da bomo do obisti spoznali in razumeli vzrok. Pa tudi, da Vegi povrnemo robustnost in zanesljivost, ki jo je izkazovala vse od prvega poleta leta 2012."

Vega je zmožna ponesti do 1.500 kilogramov tovora v polarno oziroma sončnosinhrono tirnico.

Poenostavljeno, gre za stranski potisnik raket Ariane na trdo gorivo, nadgrajen z več dodatnimi stopnjami. Na leto prižgejo od tri do štiri primerke. Vega je visoka 30 metrov, široka tri metre, njena masa znaša 137 ton, ena izstrelitev pa naj bi stala dobrih 30 milijonov evrov. Arianespace sicer že pripravlja naslednika, Vego-C, ki naj bi za isto ceno zmogla 700 kilogramov več tovora.

2. Konkurenca s palčkom in memi v vesolje

Primer sveže konkurence, ki bi lahko v zelje hodila Vegi, je novozelandsko podjetje Rocket Lab. Ukvarja se z raketami za lažje tovore, poleg tega pa razvija tehnologije za večkratno uporabo.

V zadnjem poskusu jim je uspelo nazaj dobiti prvo stopnjo. Svet tako počasi dobiva drugo večkrat uporabno orbitalno raketo po Falconu 9. Bo pa čas pokazal, kako uspešna bo.

Izstrelitev se je začela v petek ponoči po našem času. Prva stopnja rakete Electron se je v dveh minutah in pol dvignila na 80 kilometrov višine. Tam se je ločila in začela postopek vrnitve, medtem ko se je druga stopnja pognala kvišku.

Video: Posnetek dogodka

Kako so izvedli vrnitev prve stopnje? Postopek je drugačen kot pri SpaceX-u, kjer za obračanje koristijo zakrilca, zavirajo pa z motorjem Merlin.

Pri Rocket Labu za obračanje uporabljajo navornike, nameščene na vrhu prve stopnje. Raketa se obrne za 180 stopinj in spusti v gosto ozračje. Pri dvojni hitrosti zvoka odprejo zaviralno padalo, ki stopnjo stabilizira. V zadnjih nekaj kilometrih odprejo še večje, glavno padalo. Stopnja pade v morje pri hitrosti okoli 10 metrov na sekundo. Vse to je uspelo, so sporočili z Rocket Laba. Napravo bodo z ladjo privlekli do kopnega.

Ta posamezna stopnja sicer ne bo znova uporabljena. Morska voda je posebej neugodna za tovrstne visokotehnološke naprave. Tudi vroči spust skozi ozračje in udarec ob morsko gladino sta najbrž pustila posledice.

Rocket Lab zato načrtuje lovljenje prve stopnje s helikopterjem, ko je ta še v zraku. Več poskusov so že izvedli, a nikoli po dejanski izstrelitvi.

To je bila 16. izstrelitev elektrona. 17 metrov visoka raketa ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Tokrat je na 500 kilometrih višine oddala 30 manjših satelitov.

Video: Posnetek helikopterja na delu

Manj resni vidik misije

Misija je imela tudi zanimiv kulturni, memetski vidik. Igralci računalniških iger so med prenosom lahko opazili dobro znane pojavne značke Odklenjen dosežek (achievement unlocked), povezane s priljubljeno igralsko platformo.

Na drugo stopnjo pa je bil (v dobrodelne namene) privit palček Garden Gnome iz znane igre Half-Life 2. Kamera iz vesolja je tako posnela precej nenavadne prizore, igralske skupnosti pa so se polnile z memi.

3. Zmaj dostavil prvo "polnopravno" posadko

Zasebno podjetje SpaceX je s svojo vesoljsko ladjo Crew Dragon opravilo prvo uradno dostavo astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Na odpravi Crew-1 so v vesolje poleteli Michael Hopkins, Victor Glover, Shannon Walker (Nasa) in Japonec Soiči Noguči (Soichi Noguchi).

Izstrelitev na raketi Falcon 9 se je začela v ponedeljek ponoči po našem času s Cape Canaverala. Falcon 9 je svoje delo opravil, prva stopnja je pristala na robotski ladji, Crew Dragon pa je nadaljeval pot v nebo, ki je trajala 27 ur. Na Mednarodno vesoljsko postajo se je samodejno priklopil v torek ob 5.01 po srednjevropskem času.

Pot je sicer zaznamovala manjša napaka na grelcih cevi za gorivo Crew Dragona, kar pa so kmalu rešili.

Četverica vesoljeplovcev se je pridružila 64. odpravi. Postaja tako gosti sedem ljudi. Poleg že naštetih so na krovu Kathleen Rubins (Nasa), pa še predstavnika Roskozmosa Sergej Kud-Sverčkov in poveljnik Sergej Rižikov. 64. odprava se je začela oktobra (poglavje 1), trajala pa bo predvidoma do aprila prihodnje leto.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Krajši izsek izstrelitve

Video 3: Potovanje

Video 4: Priklop in vstop astronavtov

Sorodna novica ZDA po devetih letih spet same poslale astronavte v vesolje

Crew Dragon je sicer na MVP poletel že dvakrat. Prvič brez posadke aprila lani (Demo-1), drugič pa maja letos (Demo-2), ko je posadka prišla na krajši, testni obisk. Zatem so Zmaja certificirali kot primernega za polete s posadko.

Zdaj imajo ZDA tudi uradno lastno vesoljsko ladjo in niso več odvisne od Rusije. Zadnjih 10 let so ljudje na MVP leteli izključno na ruskih Sojuzih. Pričakovati je bilo, da si bosta državi zdaj delili prostor po načelu "blagovne menjave", torej Rus na Zmaja in Američan na Sojuza brez dodatnih plačil. A tudi zaradi vse grenkejših odnosov takšnega dogovora ni bilo. Za zdaj kaže, da bodo Rusi in Američani leteli ločeno.

Naslednji polet "navadnega", tovornega Zmaja bo predvidoma 2. decembra.

Druga zasebna vesoljska ladja, ki jo za Naso razvija Boeing, že precej zamuja. Ponovljeni testni polet CST-100 Starlinerja je zamaknjen globoko v prihodnje leto, prvi polet s posadko pa bo verjetno še leto pozneje.

4. MVP: Sergeja na sprehod

V preteklem tednu sta ruska vesoljca Sergeja (Sverčkov in Rižikov) opravila vesoljski sprehod, po ruskem štetju 55. Za izhod so prvič v zgodovini uporabili modul Poisk. Zunaj sta preždela 6 ur in 47 minut, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

Sprehod je bil namenjen pripravam na priklop novega ruskega modula Nauka (rus. znanost). V ta namen bo treba odstraniti Pirs. Kozmonavta sta zato preklapljala kable in prestavljala senzorje. Menjava regulatorja pretoka tekočin na Zvezdi ni uspela zaradi zataknjenega pokrova naprave. Med drugim sta še očistila okna na modulu Zvezda (in umazane krpe odvrgla v vesolje).

Video: Posnetek celotnega dogodka

Skrivnostno puščanje ostaja

Za konec sta kozmonavta fotografirala zunanjo plat razpoke v Zvezdi, ki že dolgo bega upravljalce. Na mestu razpoke ni videti nobenih mehanskih poškodb, poroča ruski TASS. Sergeja sicer nista posnela dejanske kovinske lupine, saj bi morala za to odstraniti zunanjo izolacijo, s čimer se Roskozmosovo nadzorno središče ni strinjalo.

Skrivnost puščanja pa ostaja. V preteklem tednu so namreč špranjo odznotraj zamašili, piše RIA novosti. Mašilo je iz gume, aluminijaste folije in bi po mnenju Roskozmosa moralo ustaviti uhajanje zraka. A kot poroča TASS, težava ni odpravljena. Prostor v Zvezdi, kjer je razpoka, so namreč tesno zaprli in merili zračni tlak. Ta je v kratkem času upadel za pet odstotkov.

4,5-centimetrsko razpoko so s pomočjo čajnih lističev, ki jih je piš nesel k cilju, našli prejšnji mesec.

5. Kitajske izstrelitve se vrstijo

Prejšnjo soboto ob 17.59 po našem času je Kitajska z izstrelišča Sičuan (Sichuan) pognala raketo Dolgi pohod-3B. V geostacionarno orbito na višini več kot 35.000 kilometrov je bil uspešno dostavljen komunikacijski satelit Tiantong 1-02, poroča SpaceFlightNow.

Video: Kratek povzetek izstrelitve

3B je nazadnje poletel oktobra (poglavje 4), prejšnji teden pa so Kitajci uporabili raketo Dolgi pohod-6 (poglavje 3).

Aprilska izstrelitev Dolgega pohoda-3B je sicer spodletela (poglavje 6).

53 metrov visoki 3B ima štiri stranske potisnike na hidrazin in štiri stopnje. V nižjo Zemljino tirnico zmore 11 ton, v geosinhrono prehodno pet, v geostacionarno pa dve toni.

6. Nasini inženirji so odpravili napako na prvi stopnji rakete SLS

Prva stopnja ameriške rakete SLS je v Nasinem središču Stennis, položena v ogromno betonsko stojalo, čakajoč na prvi prižig. Po njej brkljajo inženirji, ki so pred kratkim naleteli na zaplet. Zaznali so "nenavadno" vedenje enega od ventilov, ki spušča vodik naproti motorjem.

Za popravilo so izdelali "inovativno orodje", piše v sporočilu za javnost. Tako so lahko zamenjali sklopko na ventilu, ne da bi zamenjali celoten ventil ali pa bili prisiljeni raketo peljati nazaj v tovarno. Po menjavi naprava deluje brez težav.

Nasa se zdaj pripravlja na sedmega v nizu preizkusov v Stennisu. V prvo stopnjo bodo natankali 3,2 milijona litrov pod ničlo ohlajenega vodika in kisika. Osmi in zadnji test je osemminutni prižig vseh motorjev in statična simulacija poleta prve stopnje. Predvidena je za konec decembra.

SLS je ključna raketa za Nasin projekt vrnitve človeka na Luno, imenovan Artemis. Več o stanju programa v prvem poglavju tukaj.

7. Rogozin išče Burjo

Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin se je namenil odkupiti preostala še obstoječa Burana, poroča RIA novosti.

Buran je ruski raketoplan, ki je poletel le enkrat (leta 1988). Izdelali so več primerkov, ki pa so po razpadu Sovjetske zveze ostali na tleh.

Glavni Buran je bil uničen leta 2002, ko se je zrušila streha hangarja. Ostajata pa še dva.

Rogozin se je namenil najti lastnike prek Twitterja in jih tudi dobil. Prek taistega omrežja mu je odgovoril kazahstanski poslovnež Dauren Mussa in mu pojasnil, da sta oba Burana pravzaprav v Bajkonurju. "Dragi Dimitrij Olegovič, vesoljski plovili Buran 1.02 in OK-MT 0.07 PM ne pripadata nobenemu posamezniku, temveč sta v bilancah družbe JSC "RKK Baikonur". Veliko sredstev smo vložili v preživetje podjetja in teh plovil."

Rogozin ni bil zadovoljen. Opozoril je, da sta Burana shranjena v "alarmantnih razmerah", in mu napovedal nadaljnje razprave o usodi teh raketoplanov.

Kmalu polet Angare-A5

Še ena novica iz Roskozmosa: dolgo pričakovana raketa Angara-A5 bo poletela 28. novembra. Napravo so že prepeljali na kozmodrom Pleseck. Tovor bo dvotonski balast, poroča Ria novosti.

Prvi polet Angare-A5 je bil leta 2014 in kar šest let so potrebovali za vrnitev oziroma drugi test. Uradno se bo v "akcijo" podala z letom 2021. Gre za rusko raketo naslednje generacije, ki naj bi nasledila veteranske Protone. V nižjo Zemljino tirnico bo zmožna ponesti do 24 ton tovora.

8. Konec slavnega radijskega teleskopa Arecibo

Znameniti 305-metrski radijski teleskop Arecibo bodo podrli, sporoča ameriška Nacionalna znanstvena fundacija (NSF).

Deloval je 57 let, bil do pred kratkim največji teleskop na svetu in vir številnih prelomnih odkritij, odmeval je tudi v kulturni sferi kot "iskalec Nezemljanov". A zadnja leta ga je vse bolj načenjal zob časa, visoki stroški pa so vse manj upravičevali njegov današnji znanstveni izkupiček.

Zares se je zapleto avgusta, ko je popustila ena od jeklenic, ki v zraku drži 820-tonski mehanizem teleskopa. Preostale jeklenice so bile prisiljene držati vse večjo maso in prejšnji teden se je zgodilo neizogibno: popustila je še ena.

Obakrat sta padli po spodaj ležečem krožniku in ga močno poškodovali, to pa je bila za NFS, ki je ravno razmišljal, kaj storiti z Arecibom, kaplja čez rob.

Obnova bi bila prenevarna in draga, zato bodo vse skupaj poslali v zgodovino.

Leta 2018 so Kitajci zgradili svoj radijski teleskop, največjega na svetu.

9. FOTO: Galaktična cimetova žemljica

Totedenska paša za oči je galaksija - oziroma slovensko osvetje - UGC 12588.

V primerjavi z večino spiralnih galaksij UGC 12588 nima prečke na sredini niti jasno razvidnih spiralnih krakov. Ker je bolj okrogla in ima dokaj nestrukturirano središče, bolj spominja na cimetovo žemljico, so zapisali na Evropski vesoljski agenciji.

Uradno je sicer uvrščena med spiralne galaksije. Leži v ozvezdju Andromede. Je del Krajevne jate 54 galaksij, v katerem sta tudi domača Galaksija in Andromeda.

10. SKOK V ZGODOVINO: 50 let ruskega pristanka na Luni z robotom

Pred 50 leti, 17. novembra 1970, je na Luni pristal prvi lunarni rover v zgodovini. To je bil sovjetski Lunohod 1. Dostavilo ga je vesoljsko plovilo z imenom Luna 17.

Lunohod 1 je bil sprva namenjen izvidništvu. Preučiti bi moral površino za prihod ruskih kozmonavtov. A ker so jih Američani s pristankom na Mesecu prehiteli, sovjetska lunarna raketa N1 pa je v več poskusih eksplodirala, so Lunohod predelali v znanstveno opazovalnico.

Bil je naphan z znanstvenimi instrumenti, ki so bili za takratne čase zelo napredni: teleskop in spektrometer za rentgensko svetlobo, detektor kozmičnih žarkov, laser za merjenje razdalje do Zemlje ... Imel je tudi štiri televizijske kamere, s katerimi je ovekovečil okolico.

Načrtovan je bil za tri lunarne dneve, torej približno tri naše mesece, deloval pa je kar 301 dan, opisuje Roskozmos. Prevozil je 10.540 metrov pri najvišji hitrosti dva kilometra na uro. Upravljali so ga z Zemlje, kot je vidno na fotografiji desno.

Domov je poslal 20.000 posnetkov in 200 televizijskih panoram. Opravil je več kot 500 preizkusov na lunarnem prahu. Še danes ždi na Zemljinem naravnem satelitu, kot je razvidno na spodnji fotografiji:

Roskozmos je ob 50. obletnici objavil kopico doslej tajnih dokumentov, povezanih z Luno 17.

Video 1: Zahodno medijsko poročilo iz leta 1970

Video 2: Nekaj zbranih panoram

Video 3: Ponazoritev poti Lunohoda 1

Izstrelitve na vidiku:

Sobota, 21. november - Falcon 9 - 18.17 - Copernicus Sentinel-6

Prenos v živo:

Ponedeljek, 23. 11., ob 03.56 - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 23. 11. - Dolgi pohod-5 - Čang'e 5

Torek, 24. 11., ob 03.12 - Sojuz - Gonec M