V petek je na Biotehniški fakulteti potekalo enodnevno srečanje z naslovom Plastičnost matičnih celic. Glavni organizator je bil Nemški nacionalni raziskovalni center za zdravje in okolje Helmholtz Zentrum München.

Rdeča nit simpozija so bili moderni pristopi v raziskavah in terapevtski potencial matičnih celic. O tem so govorili številni vodilni mednarodni raziskovalci: Ivan Bedzhov (Cambridge University), Derk ten Berge (Rotterdam Erasmus University), Micha Drukker, Elke Glasmacher in Carsten Marr (vsi Nemški nacionalni raziskovalni center za zdravje in okolje), Leonie Ringrose (Avstrijska akademija za znanost), Yoav Soen (Weizman Institute of Science, Izrael), Stefan Stricker (Univesity College London).

Uveljavljenim raziskovalcem so se s predavanji pridružili mlajši (po)doktorski kolegi iz Anglije, Japonske in Nemčije in predstavili svoje projekte, s svojim delom in vizijami pa so gonilo znanstvenega napredka. Hkrati pa so približno tristo udeležencem svoje raziskave predstavili še nekateri profesorji z Univerze v Ljubljani (Tomaž Curk, Peter Dovč, Irma Virant Klun, Boris Rogelj in Bojan Vrtovec).

Srečanje sta pripravila Miha Modic in Micha Drukker iz laboratorija za humane pluripotentne matične celice v Münchnu. Na slovenski strani je organizacijo dogodka vodila Ajda Marič, diplomantka biotehnologije. Njihov laboratorij proučuje molekularne programe, udeležene pri določanju usode matičnih celic. Predvsem jih zanima, kaj se dogaja takoj po tem, ko matična celica izstopi iz pluripotentnosti. Kljub dobro znanemu potencialu, da se embrionalne matične celice spremenijo v kateri koli celični tip v človeškem telesu, in željam, da bi to lastnost izkoristili v medicini, še ni veliko znano o dogodkih na samem začetku diferenciacije. Kako se celice odločijo za razvoj v izbrano smer? Kako se usklajuje razvoj med sosednjimi celicami? Kako se razporedijo na prava mesta v zarodku? Z odkritjem novih molekul, ki omogočajo izolacijo različnih predniških celic iz mešanice celic, ki nastane na začetku diferenciacije, lahko spremljamo nadaljnji razvoj posameznih vrst. Pri raziskovanju kompleksnih bioloških interakcij nastane zelo veliko podatkov, ki jih je treba osmisliti – razporediti v smiselne skupine in poiskati vzorce. Biološki sistemi so veliko kompleksnejši, kot so menili včasih.

Embrionalne matične celice so izjemne. V dveh do treh tednih se iz zigote razvije najprej skupina celic, nato pa že zasnove vseh tkiv v zarodku. Celice morajo biti plastične, da se lahko spremenijo v toliko različnih vrst. Hkrati pa mora biti ta njihov potencial natančno in robustno reguliran, da ne prihaja do napak. Robustnost dosežejo z več sloji nadzornih mehanizmov – če pri enem pride do napake, je še vedno naslednji, ki zagotovi pravilen razvoj. Ker se cel organizem razvije iz nekaj celic, bi imele napake v razvoju že takoj na začetku zelo hude posledice.

V izjemno kratkem času dobimo iz ene celice eksplozijo različnih tkiv – Drukker je to poimenoval kar "embrionalni ali razvojni veliki pok". Beseda je tekla tudi o tem, kako se informacije iz okolja prenašajo na potomce. Pri tem ima pomembno vloga epigenetika (več o epigenetiki si lahko preberete na tej povezavi). Kako in katere izkušnje staršev se prenesejo na potomce? Ko pride do spremembe v okolju, se osebki, ki tam živijo, poskušajo prilagoditi. Spremembe se z epigenetskimi mehanizmi zapišejo v spolnih celicah tako, da se potomci že drugače odzivajo na okolje. Epigenetika zapisuje spremembe, ki so se zgodile pred kratkim. Potem se v mnogo generacijah te spremembe zapišejo v genom – spremenijo se geni in njihovo izražanje.

Miha in Ajda sta z organizacijo tega dogodka želela ponuditi vrhunsko znanost brezplačno, pri tem pa so jima pomagali številni sponzorji in podporniki projekta. Pri takih dogodkih se ljudje pogosto ne zavedajo, da niso samo enostranski. Tudi tuji strokovnjaki, ki pridejo predavat, pogosto iščejo najboljše kadre. Organizatorja si želita, da bi tudi drugi znanstveniki pripravili podobne dogodke za svoja področja.

"Rad bi pohvalil organizatorje, ker so sploh dobili ambiciozno idejo približati mednarodne strokovnjake s področja matičnih celic slovenskim študentom. Idejo so odlično realizirali. Menim, da slovenski študentje s tem nismo dobili le vpogleda v znanost na tem področju, ampak smo dobili priložnost v njej v prihodnosti tudi sodelovati," je povedal Boštjan, študent medicine.

Miha Modic, glavni organizator in vodja projekta (Max Planck Inštitut za biokemijo ter Nemški nacionalni inštitut za zdravje in okolje): "V takem obsegu tovrsten znanstveni dogodek organiziramo prvič in predvsem z veliko željo obogatiti študijski program slovenskih študentov s področja ved o življenju, zato je tudi udeležba na dogodku za vse obiskovalce brezplačna. Namen dogodka je doseči nova povezovanja med slovenskimi ter tujimi znanstveniki ter omogočiti zlasti študentom neformalno druženje in navezovanje stikov z vabljenimi gosti ter vpogled v vrhunske raziskave na področju matičnih celic po svetu."

Ajda Marič, soorganizatorka: "Projekt se mi zdi izvrstna priložnost za vse mlade, ki jih zanima naravoslovno področje oz. medicinska biotehnologija. Dodana vrednost vsem temu pa sta tudi mreženje med raziskovalci obeh držav in pretok znanja, ki je za nadaljnji razvoj zelo pomemben. Za dogodek je bilo izjemno veliko zanimanja, saj se je prijavilo skoraj 400 slovenskih študentov in raziskovalcev. Upamo, da smo z organizacijo tega dogodka dali zgled in da se bodo tudi drugi opogumili in organizirali podobne konference za mlajšo publiko."

Pred predavalnico so se predstavila tudi nekatera slovenska biotehnološka podjetja, kar je za študente lepa priložnost za vzpostavitev stika z morebitnimi bodočimi delodajalci in spoznavanje razvojne dejavnosti biotehnoloških družb.

"Menim, da je dogodek lepo pokazal, kaj vse se da narediti znotraj ene uspešne raziskovalne skupine," je komentiral podiplomski študent Martin, ki se je udeležil dogodka.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja