Nedavno je širna javnost z zanimanjem opazovala Nasino misijo na neobljudeni Mars, kjer bo z robotiziranim vozilom iskala ostanke življenja. S podobnim namenom se je znanstvena odprava iz Velike Britanije podala na enega najmanj obljudenih delov naše Zemlje - ledeno celino Antarktiko.
Njen cilj je prevrtati tri kilometre debelo ledeno odejo nad celino ter pridobiti vzorce enega izmed številnih jezer tekoče vode, pa tudi vzorce blata z njihovega dna.
Kljub izjemnemu mrazu na Antarktiki je namreč globoko pod ledom ravno dovolj Zemljine toplote, da dovoljuje tekočo vodo, hkrati pa debel led igra vlogo toplotnega izolatorja.
Znanstveniki pričakujejo, da so ti pogoji zadostovali za razvoj življenja, nedotaknjenega od 200.000 do milijona let, odkar je jezero Ellsworth nazadnje uzrlo svetlobo dneva.
Po dolgih pripravah so po poročanju britanskega BBC-ja pravkar začeli dolgotrajni transport opreme na ledeno celino. Predvidoma v začetku novembra naj bi tja prišli še ključni znanstveniki in začeli proces dezinfekcije. Prav dezinfekcija in drugi, z njo povezani postopki bodo za to misijo ključni.
Ko se dotakneš nedotaknjenega ...
Težava je namreč, če bodo posegli v tako želeni, še nedotaknjeni habitat na Zemlji, ga utegnejo kontaminirati z zunanjimi organizmi. Znanstveniki bodo skozi led poslali kovinsko sondo, ki bo zajela vzorec vode in tudi posegla v dno jezera.
V odpravi sicer zagotavljajo, da so z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami v 70-tonskem kompletu opreme to možnost skorajda izničili. Najprej bodo več tisoč posameznih delov opreme večkrat dezinficirali z več različnimi sredstvi, za pobijanje kakršnih koli preostalih organizmov pa so namenili močno ultravijolično luč.
V led ne bodo vrtali s kovinskim svedrom, temveč ga bodo topili z na 90 stopinj Celzija segreto vodo pod pritiskom. Vode pa ne bodo prinesli od zunaj, temveč jo bodo s posebnim sistemom sproti jemali iz sosednjega, tajajočega se ledu v procesu. Taisto vodo bodo tudi sproti dezinficirali.
Vrtanje samo bo tekma s časom, saj bo luknja znova zamrznila v predvidoma 24 urah. Prvič naj bi odprava poskusila sredi decembra.
Stotisočletja nedotaknjenega življenja
Ker se je tam življenje dolgo razvijalo povsem ločeno od preostalega sveta, so mogoče povsem nove, drugačne življenjske oblike. A to ni povsem nujno. Pred leti so namreč poleg številnih podlednih jezer na Antarktiki odkrili tudi številne kanale, ki bi jezera utegnili povezati med seboj, pa tudi z zunanjostjo.
Rusi v jezero Vostok
S podobno misijo se ukvarjajo tudi Rusi, ki so se že dovrtali do podlednega jezera Vostok. Težavo z morebitno kontaminacijo so rešili tako, da niso poslali sonde v dejansko jezero, temveč so se le dovrtali do njega ter s protipritiskom posesali vodo iz jezera navzgor. Voda iz jezera je nato v vrtini zamrznila, Rusi pa so na plano potegnili ledeni čep.
Uspešnost obeh misij pozorno opazuje tudi srenja znanstvenikov, ki se ukvarja z raziskovanjem v vesolju. Ena izmed Jupitrovih lun, Evropa, je namreč tudi prekrita z ledom, pod njim pa naj bi ležali ogromni oceani tekoče vode. Se tam skriva življenje?
Eno je namreč, če bi po nesreči kontaminirali jezero na Zemlji. Drugo pa, če bi kontaminirali povsem tuj, nezemeljski svet.