Za lažje razumevanje poglejmo daleč nazaj v mogočno zgodovino RTV-ja, na njeno prehojeno pot, pomembne mejnike razvoja, ki so trajno zaznamovali nacionalno radiotelevizijo. Profesor inž. Marij Osana (oče slovenske radiofonije) je že leta 1924 začel v Ljubljani poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je naredil sam. 8. marca 1925 pa se je zgodil nov pomemben korak, ko so radioamaterji iz Ljubljane prenašali prek svojega oddajnika program na Bled. 26. januarja 1926 je inž. Marij Osana organiziral prenos koncerta iz Glasbene matice, takrat pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo začel oddajati Radio Ljubljana. 1. septembra 1928 je tako začel Radio Ljubljana redno delovati, oddajal je na valovni dolžini 578 m, in to z močjo 2,5 kW, 28. oktobra istega leta pa se so, ko je bila v Ljubljani velika slovesnost ob deseti obletnici razpada Avstro-Ogrske, hkrati počastili tudi začetek oddajanja slovenskega radia.
Prvi programski delavci so se že na začetku delovanja Radia Ljubljana zavedali, da ima radio posebno poslanstvo in moč, da bo radijske poslušalce obveščal in izobraževal ter jih kultiviral. Tako kot se je že na začetku s številnimi radijskimi sodelavci krepil radio in njihov program, je z velikimi koraki tekel tehnološki razvoj. Tako je bila leta 1939 sklenjena pogodba o razširitvi in okrepitvi Radia Ljubljana. Novi oddajnik naj bi imel 20 KW, v Mariboru naj bi takrat zgradili novo relejno postajo, a je druga svetovna vojna vse to preprečila. 11. aprila 1941 je nemško letalstvo uničilo oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, Radio Ljubljana pa je istega leta prevzela italijanska radijska družba EIAR. 17. novembra 1941 je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna postaja Kričač, ki je pozivala ljudi k odporu proti okupatorju. Okupator kljub prizadevanjem radijske postaje Kričač nikoli ni odkril.

9. maja 1945, na dan osvoboditve Ljubljane, je začel oddajati Radio svobodna Ljubljana, istega dne je v Ljubljani začel delovati tudi oddajnik ROF. Radio Ljubljana je bil po osvoboditvi izrazito entuziastično obarvan, prevladovali so žive oddaje, govori znanih osebnosti ter živi nastopi solistov in ansamblov, hkrati pa so se začeli tudi neposredni prenosi velikih političnih manifestacij. V prvem letu po osvoboditvi tudi še ni bilo trdne programske sheme in točno določenih časov oddajanja. Radio Ljubljana je v tistem času oddajal samo na srednjem valu, povprečno po sedem do osem ur na dan, ob nedeljah in praznikih tudi več. Takšna improvizacija pa ni trajala dolgo in radijski program so že kmalu skrbno načrtovali, govorni del je posvečal posebno skrb poročilom.
Do leta 1952 so bila poročila na sporedu šestkrat na dan, tu so bile še številne stalne oddaje, denimo zunanjepolitični pregled, oddaja Domače aktualnosti, jezikovni tečaji, šolske, pionirske in cicibanske ure, pa radijske igre, reportažna oddaja Po naši lepi deželi in še bi lahko naštevali. V glasbenem programu so se vrstili prenosi oper, koncerti, glasbeni feljtoni. Že v prvem letu po osvoboditvi so nastali razni ansambli, na primer Komorni zbor Radia Ljubljana, radijski orkester in zabavni orkester, leta 1955 pa so ustanovili profesionalni radijski simfonični orkester. Zanimivo je, da je Radio Ljubljana začel oddajati svoj drugi program že leta 1951, leta 1969 pa še tretji program. Dejstvo je, da so se radijski programi v 50., 60., 70., 80. in 90. letih 20. stoletja zelo hitro razvijali, vsebinsko in oblikovno obogatili in dosegli zelo kakovostno raven. To se dogaja še zdaj, v 21. stoletju. Trije osrednji slovenski programi, 1. program, 2. progam - Val 202 (ustanovili so ga leta 1972) in 3. program ARS, se med seboj razlikujejo, skupaj pa predstavljajo celotno ponudbo, ki jo pripravlja Radio Slovenija s pomočjo prodornih novinarjev, napovedovalcev, voditeljev, programskih sodelavcev, tehničnih sodelavcev in drugega osebja. Programi se tako dopolnjujejo, saj je za vsakega od njih izdelana programska shema, ki opredeljuje poglavitne vsebinske in oblikovne značilnosti.

Temeljno vodilo vseh radijskih programov določajo posebnosti medija: aktualnost, hitrost odzivanja, neposrednost, verodostojnost, pri kulturno-umetniških in glasbenih vsebinah pa tudi druge značilnosti. Danes RTV Slovenija upravlja tri nacionalne in štiri regionalne postaje. Vse postaje, razen Pomursko-madžarskega radia, oddajajo tudi na spletu.

Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v slovenščini – 1. program Radia Slovenija, Val 202 (2. program) in ARS (tretji program). Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV-centrih, oddajajo pa v slovenščini ali v jezikih manjšin, dostopne pa so samo v regijah nastanka. Radio Koper Capodistria (deluje od leta 1949), denimo, oddaja v slovenščini in italijanščini, Radio Maribor (deluje od 11. maja 1945) s sedežem v Mariboru oddaja v slovenščini, Pomursko-madžarski radio s sedežem v Lendavi oddaja v madžarskem jeziku, nekaj zadnjih let pa v okviru RTV Slovenija uspešno deluje tudi Radio Slovenija International s sedežem v Mariboru. Oddaja v nemškem in angleškem jeziku.

Od glasu do premične slike
Novi veličastni medij Televizija (številni so ga na začetku imenovali »okno v svet«) se je »zgodil« 11. oktobra 1958, ko je začela oddajati TV Ljubljana. Tedaj je stekel redni, po imenu še eksperimentalni program iz lastnega stacionarnega studia v Ljubljani. V letih pred tem datumom je bilo nekaj občasnih poskusnih oddaj z improvizirano ali mobilno tehniko v začasno prirejenih prostorih. Osrednjo informativno oddajo TV-dnevnik je ob koncu 50. in 60. letih 20. stoletja pripravljal Studio Beograd, deleži v skupnem programu pa so bili: Beograd 40, Zagreb 30 in Ljubljana 30 odstotkov. 15. aprila 1968 pa je šel prvič v »TV-eter« slovenski TV-dnevnik, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec. Kot zanimivost naj navedem, da je prvi TV-studio v začetku delovanja TV Ljubljana meril skromnih 50 m2.
Začetni eksperimentalni program je hitro uvajal nove programske zvrsti. Takoj v začetku delovanja Televizije je obsegal tedensko informativno oddajo TV-obzornik, že drugi programski dan je, denimo, prinesel prvo zabavnoglasbeno oddajo, 22. novembra 1958 je bila na sporedu prva TV-drama, 21. januarja 1959 pa prvi prenos iz ljubljanske Opere. Leta 1960 je TV Ljubljana prvič snemala za Evropsko radiofuzno zvezo (Evrovizijo), in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice in odlično opravila svojo nalogo ter bila deležna številnih pohval in občudovanj. Nove programske možnosti je v tistem času ponudila dozidava večjega studia (230 m2). S temi studijskimi zmogljivostmi je delala TV Ljubljana vse do leta 1975, ko je začel delati novi TV-center, prirejen samo za televizijo v barvah. Uvajanje barvne televizije je potekalo že prej, sprva s filmi in uvoženimi programi, potem z domačo produkcijo. Od leta 1972 smo tako priljubljene TV-napovedovalke že lahko gledali v barvah (prva, ki smo jo videli v barvah, je bila Metka Centrih Vogelnik), TV-dnevnik v barvah pa smo (z voditelji, pomembna novost) začeli spremljati v začetku januarja 1978, ko se je TV dnevnik (do 31. 12. 1977 so ga v črno-beli tehniki prenašali iz 5. nadstropja radijske hiše na Tavčarjevi) preselil v studio novega TV-centra, v katerem domuje še danes.
Programi TV Ljubljana so se z leti močno krepili, sodobna tehnologija je programskim delavcem omogočala segati po novih še neosvojenih oblikah televizijskega komuniciranja in izražanja. Velik premik je TV Ljubljana dosegla v 70. in z 80. letih 20. stoletja zlasti pri športnih prenosih, v umetniških programih so televizijci utrli pot danes že utečenim koprodukcijam, razvijati so začeli mednarodno sodelovanje itd. Televizija Ljubljana oz. Slovenija si je že v preteklosti prizadevala za ustvarjanje odličnega informativnega, umetniškega, dokumentarnega, otroškega in mladinskega ter razvedrilnega programa. Da so televizijci ustvarili veliko odličnih oddaj nekoč in jih ustvarjajo tudi danes, pričajo številna domača in mednarodna priznanja ter nagrade.
Ozrimo se še nekoliko v čas samoupravnega socializma – v čas, za katerega organigram razkrije, da smo v 70. in 80. letih 20. stoletja tudi na takratnem RTV-ju poznali TOZDE (temeljne organizacije združenega dela), denimo TOZD RADIO LJUBLJANA, TOZD RADIO KOPER/ CAPODISTRIA, TOZD RADIO MARIBOR, TOZDA GLASBENA PRODUKCIJA, TOZD ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ, TOZD TELEVIZIJA LJUBLJANA, TOZD TV STUDIO CAPODISTRIA, TOZD ODDAJNIKI IN ZVEZE, DSSS, vključno z vodstvom takratne RTV Ljubljana.
Pomemben korak za RTV je bil preimenovanje iz RTV Ljubljana v RTV Slovenija. Tako smo 24. 4. 1990 tudi uradno postali DO RTV Slovenija. RTV Ljubljana oz. RTV Slovenija je v vseh teh letih (od leta 1928 pa do današnjih dni) pripisovala velik pomen kakovosti radijskih in pozneje tudi televizijskih programov, poleg tega pa je bil zanjo vedno pomembna tudi tehnična plat. Redno je spremljala tehnični razvoj s pomočjo izjemnih inženirjev in drugega tehničnega osebja tako v tehničnih službah Radia in Televizije kot tudi Oddajnikov in zvez. Dejstvo je, da RTV Slovenija nikoli ni zaostajala za tehniko drugih televizij po Evropi in svetu. Za ponazoritev naj omenim nekaj letnic, zlasti po letu 1980. Že leta 1982 je RTV Slovenija postavila »južno« mikrovalovno traso Ljubljana – Krim – Trdinov vrh – Plešivica, l. 1984 je bila na vrsti sprememba frekvenc srednjevalovnih oddajnikov v skladu s svetovno konferenco o razdelitvi (Ženeva 1984). Leta 1986 je delovalo 23 srednjevalovnih oddajnikov, 69 UKV FM-oddajnikov in pretvornikov, 12 TV-oddajnikov in 314 pretvornikov. Leta 1987 so prek UKV FM-oddajnikov začeli »pošiljati« oddaje RDS, pomembno pa je bilo tudi leto 1993, ko je (26. februarja) v Domžalah začel oddajati sodoben srednjevalovni oddajnik z digitalnim procesiranjem signala. 1995. leta so strokovnjaki Oddajnikov in zvez intenzivno sodelovali pri mednarodnih pripravah za uvedbo DAB in DVB, leta 1997 je RTV Slovenija začela testno oddajati digitalni radio T-DAB na OC Krvavec s pokrivanjem Ljubljanske kotline in Gorenjske, začelo se je oddajanje programov RTV Sovenija v digitalni obliki prek satelita Hot Bird 3, končana je bila graditev sekundarne mreže (227 lokacij). Leta 2001 se je začelo testno oddajanje digitalne televizije DVB -T na oddajnem centru Krim s pokrivanjem Ljubljane s širšo okolico, leta 2002 je RTV Slovenija začela graditi zemeljsko satelitsko postajo v Domžalah. Pomemben mejnik je bilo tudi leto 2006, ko je začela RTV Slovenija redno oddajati DVB-T in T-DAB v Sloveniji, že leta 2008 pa se je začelo poskusno oddajanje TV-programa slike visoke ločljivosti.
Veliki zgodovinski dan za RTV Slovenija pa je bil 1. 12. 2010, ko so Oddajniki in zveze v zgodnjih jutranjih urah tega dne brez težav, po sicer vnaprej skrbno pripravljenem načrtu, izvedli izklop analognih signalov.

Glasba pod okriljem RTV Slovenija
Naj v nadaljevanju zapisa omenim, da v sklopu RTV Slovenija že dolga leta deluje tudi Glasbena produkcija s Simfoničnim orkestrom ter Big Bandom RTV Slovenija. Tu je še Založba kaset in plošč, ki je bila ustanovljena leta 1970, in druge programske enote. Sicer pa RTV Slovenija vključuje dve nacionalni postaji ter dve regionalni. Programi TV Slovenija 1, TV Slovenija 2 in TV Koper Capodistria (oddajati so začeli leta 1971) so dostopni tudi na spletu. Nacionalne postaje so dostopne po vsej državi in imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na TVS 1, ki so v madžarskem jeziku. TV-gledalci danes tako spremljajo TVS1, TVS2, TVS3 (za gledalce digitalne televizije) in TVS HD (za gledalce digitalne televizije). Vsak regionalni RTV-center ima svojo postajo. Koprska postaja je dvojezična (slovenščina in italijanščina), mariborska pa samo v slovenščini. Madžarska manjšina ima določene oddaje v madžarščini na TVS 1.

S spletom v svet
Še ena zanimivost – leta 1984 je na takratni RTV Ljubljana začel delovati teletekst, uspešno pa deluje še danes. Radio Ljubljana je leta 1989 začel oddajati signal RDS. Leta 2001 je bil na RTV Slovenija ustanovljen Multimedijski center. Medijski portal objavlja sveže novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.

Omenimo še začetek uspešnega oddajanje TVSLO 3, tako imenovanega parlamentarnega programa, ki je delovati začel leta 2008. RTV Slovenija tako uspešno lovi korak s časom, se posodablja, saj že nekaj časa uspešno digitalizira radijske in televizijske oddaje ter pisni arhiv radijskih oddaj.

RTV Slovenija je danes edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Njen sedež je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV-centra (v Mariboru in Kopru). Ima dopisnike v Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Rimu, Berlinu, Zagrebu, Beogradu, sosednjih območjih, Italiji ter na Madžarskem in v vseh slovenskih pokrajinah.

Zdravko Erjavec in Jožica Hafner
Foto: Milan Kumar, Vili Bitežnik, Stane Sršen, Lojze Kerštan, Arhiv in muzejska zbirka RTV Slovenija, BoBo