Polovica možganov ostane budna, ker morajo delfini vsake toliko časa priti na površje in zadihati, poleg tega pa budna polovica spremlja tudi morebitno nevarnost zaradi plenilcev. Sam Ridgway, član programa za sesalce pri ameriški mornarici, pa se je vprašal, ali nenehna budnost zmanjšuje sposobnosti zaznavanja pri delfinih, kakor so to ob pomanjkanju spanca zgodi ljudem.

Da bi podrobneje preučili učinek budnosti, so v programu za sesalce izučili dva delfina, da se odzivata na piske, ki prihajajo vsako sekundo in pol in so drugačni od piskov, ki se sprožijo vsake pol sekunde. Ugotovitve so pokazale, da sta se delfina tudi po petih dneh neprestanega piskanja na 1,5 sekundne piske odzvala enako ostro kot na začetku.

Levo oko prepoznalo podobe, čeprav jih ni nikoli videlo
Pri naslednjem poskusu sta dva raziskovalca oblikovala vizualni stimulacijski test, da bi ugotovili, ali je vid delfinov prav tako zelo dober kot sluh. Ker imajo binokularni vid, so raziskovalci najprej natrenirali desno oko delfinje samice po imenu Say. Morala je prepoznati tri vodoravne rdeče palice ali eno navpično zeleno palico. Menili so namreč, da bo Say prepoznala podobe le s tistim očesom, ki je povezan s polovico možganov, ki takrat ni spala. Vendar pa jih je delfinja samica presenetila in je prepoznala podobe tudi z levim očesom, čeprav to oko rdečih in zelene palice sploh še ni videlo. Ridgway meni, da to pomeni, da informacije potujejo med obema hemisferama v možganih delfina.

Oba delfina sta znova pokazala prav tako čuječ odziv kot na začetku. Po 120 urah sta namreč še vedno prepoznala palice. Poleg tega so raziskovalci analizirali tudi delfinjo kri, če so vidni kakršni koli telesni znaki pomanjkanja spanja, a niso odkrili ničesar.

A. M.