Številni evropski rudniki so danes zaprti in zaliti z vodo, zato je zbiranje geoloških in drugih podatkov onemogočeno, raziskovanje z uporabo konvencionalnih metod zelo drago, v poštev pa zaradi različnih ovir v rovih ne pride niti uporaba daljinsko vodenih strojev.

S tem izzivom so se spoprijeli partnerji projekta UNEXMIN, v katerem sodelujejo ugledne univerze, inštituti, ustanove s področja rudarstva in geologije z Madžarske, Finske, Španije, Portugalske, Velike Britanije, Francije in Slovenije.

Do konca projekta bodo izdelali tri samovodljive robote
V okviru projekta so do zdaj razvili enega, do konca projekta pa bodo izdelali tri avtonomne podvodne raziskovalne robote kroglaste oblike, ki bodo, opremljeni s senzorji in drugimi instrumenti, lahko raziskovali zalite oz. človeku nedostopne dele rudnikov celo do globine okoli 500 metrov. V Evropi je okoli 30.000 opuščenih rudnikov, od tega okoli 10.000 potopljenih, zato je dostop človeku onemogočen oz. zelo nevaren.

"Veliko je zapuščenih in potopljenih rudnikov, kjer je dostop za človeka prenevaren oz. ni mogoč, zato smo razvili avtonomnega robota, ki bo v tovrstnih rudnih nahajališčih opravil raziskave, izdelal tridimenzionalne zemljevide in zagotovil vse potrebne geološke ter druge podatke, na osnovi katerih se bo mogoče odločiti, ali je smiselno rudnik znova odpreti, raziskati ali ne," je pojasnil Norbert Zajzon z Univerze v Miskolcu na Madžarskem, ki je vodja celotnega projekta.

Projekt z dvema osrednjima ciljema
Projekt UNEXMIN, ki ga sofinancira EU iz programa Obzorje 2020, je vreden blizu pet milijonov evrov, 13 partnerjev iz sedmih držav pa se je zavezalo, da bo uresničilo dva osrednja cilja. Po Zajzonovih pojasnilih bodo za ta denar v štirih letih razvili tehnologijo in ustvarili podjetje, ki bo trgu ponujalo storitve raziskovanj rudnin v zahtevnih okoliščinah.

Robota v jašek Borba v idrijskem rudniku do črpališča na 9. obzorju, v globini 145 metrov, spremljajo le idrijski rudar in dva člana mednarodne strokovne ekipe, na 3. obzorju, v globini 120 metrov, je vzpostavljena tričlanska nadzorna baza, ostali strokovnjaki potope spremljajo s površine.

In kako uspešni so bili doslej prvi potopi v idrijskem rudniku?
"Do zdaj gre vse po načrtih, čeprav nekoliko počasneje, kot smo načrtovali. Izvedli smo več potopov in na osnovi izkušnje prilagodili posamezne parametre. S testiranji bomo zaključili ta teden, v naslednjem tednu pa bo robot v potopljenem delu že deloval povsem avtonomno," je dejal Zajzon.

Slovenska partnerja v projektu sta Geološki zavod Slovenije, ki je zadolžen za testiranje robota, in Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki sicer skrbi za vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring vplivnega območja idrijskega rudnika, v tem projektu pa sodeluje kot eno od testnih območij.