Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so razglasili prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj v znanosti.

Dolgoletni sodelavec novogoriške univerze ter Instituta Jožef Stefan Danilo Zavrtanik je gonilna sila za vzpostavitev enakopravnega delovanja slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru. Njegova prizadevanja in prizadevanja drugih kolegov so pripomogla k temu, da je Slovenija postala pridružena članica CERN-a. "Leta 1995 je s svojim posluhom za potrebe visokega šolstva ustanovil Mednarodno podiplomsko šolo za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki jo je dolga leta vodil in jo uspel razviti vse do uspešne univerze," je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju matematike je pripadla zaslužnemu profesorju mariborske univerze Josu Vukmanu. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel Jože Vižintin. Prvi na svetu je izmeril temperaturo, ki nastane v t. i. freting kontaktu, in dokazal spremembo strukture materiala, zaradi katere material izgubi trdnost in nosilnost. Za dosežek, ki je bil pomemben predvsem za oceno življenjske dobe ležajev v letalskih motorjih, je prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju strojništva.

Priznanje ambasadorka znanosti za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu je pripadlo svetovno priznani astrofizičarki Maruši Bradač, ki je svojo študijsko pot začela v Sloveniji, nadaljevala pa v Združenih državah Amerike.

Poleg nagrad za življenjsko delo ter priznanja ambasador znanosti so razglasili tudi pet Zoisovih nagrajencev za vrhunske dosežke, šest dobitnikov Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Slednjo je za dosežke v industrijski farmaciji prejel Zdenko Časar iz podjetja Lek.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel Uroš Cvelbar z Instituta Jožef Stefan, priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije je šlo v roke Lucije Peterlin Mašič z ljubljanske fakultete za farmacijo, priznanje za pomembne dosežke pri razvoju nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji je prejel Matjaž Finšgar z mariborske univerze.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela je pripadlo Mateju Černetu z ljubljanske ekonomske fakultete, priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije je prejela pionirka strukturne biologije v Sloveniji Marjetka Podobnik, priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju je pripadlo Ireni Stramljič Breznik z oddelka za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete.

Razglasili so tudi pet dobitnikov Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke. Poleg Vižintina je to nagrado na področju matematične analize prejel Aleksey Kostenko, na področju toksinologije je pripadla Igorju Križaju z Instituta Jožef Stefan, na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov je dobitnik Igor Škrjanc, na področju slovenskega jezika pa jo je prejel Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj Nataša Vaupotič je na novinarski konferenci poudarila, da javno objavo imen nagrajencev pred podelitvijo letos prvič omogoča sprememba pravilnika o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med 60 popolnimi vlogami, ki so prispele na razpis, je odbor odločil o štirih nagrajenkah in enajstih nagrajencih.

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Jure Gašparič je dejal, da so znanstveniki, poleg uspešnih športnikov ter gospodarstvenikov najodličnejši ambasadorji Slovenije v mednarodni skupnosti. Tudi zato je ministrstvo za visoko šolstvo podprlo pobudo za državni praznik, dan znanosti. "Upamo, da bomo kmalu dejansko praznovali ta dan," je dejal Gašparič in dodal, da je predlog trenutno v medresorskem usklajevanju.

"Ker se veliko govori o spremembah proračuna, predvsem o varčevanju, smo na ministrstvu veseli, da ta vlada pri znanosti ne bo varčevala. Drugo leto bo tako zanjo na voljo največ sredstev do zdaj. Del sredstev izključno za znanost in raziskave bodo namenila tudi druga ministrstva. To pomeni, da prvič k področju znanosti, raziskav in inovacij pristopamo kot celotna vlada," je poudaril.

Slavnostna podelitev priznanj bo 28. novembra v Cankarjevem domu.