V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science, so začeli proučevati celice prašičje kože. V prašičjem genetskem zapisu so našli 25 svinjskih endogenih retrovirusov, ki so jih poskusili kombinirati s človeškimi celicami. Ugotovili so, da lahko svinjski virusi okužijo človeško tkivo. S t. i. tehnologijo Crispr pa so te viruse nato uspešno odstranili, je poročal BBC.

S kloniranjem so nato genetski material prenesli s prašičjih celic brez virusov na prašičje jajčece, da so lahko nastali zarodki. Kompleksen proces sicer še ni učinkovit, se pa je že skotilo 37 zdravih prašičev.

Znanstvenik harvardske univerze Luhan Yang je dejal, da so to najbolj gensko spremenjene živali, glede na število sprememb. Pri raziskavi so tudi sodelovali genetik George Church s Harvarda ter skupina danskih in kitajskih sodelavcev.

Če bi presajanje živalskih organov v človeka oz. ksenotransplantacija lahko delovala, bi to rešilo več ljudi in zmanjšalo čakalne vrste. Samo v ZDA na nove organe čaka več kot 100.000 ljudi. "Zavedamo se zgodnjih stopenj raziskave in razvoja," je dodal Yang, ki je priznal, da je to zelo velik izziv.

Prašiči so zaradi podobnosti organov primerni za tovrstne transplantacije, lahko pa jih tudi vzgajajo v večjem številu. Trenutno lahko presajajo prašičje srčne zaklopke in trebušno slinavko. Vendar je odstranitev virusov pri prašiču šele začetek transplantacije celih organov, saj lahko že presejani organi drugih ljudeh povzročijo hude imunske reakcije, ki lahko vodijo v zavrnitev novega organa, je navedla francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški znanstveniki trenutno raziskujejo druge možnosti genskih sprememb, da bi bili prašičji organi primernejši za človeški imunski sistem.