Polet plovila proti Mednarodni vesoljski postaji so odpovedali tri ure pred izstrelitvijo, potem ko so odkrili napako na grelcu prve pomožne napajalne naprave. Izstrelitev je prestavljena najmanj do ponedeljka.

Izstrelitev bi si morala v živo ogledati množica obiskovalcev in častnih gostov na čelu s predsednikom ZDA Barackom Obamo in njegovo družino ter ženo poveljnika misije Marka Kellyja, kongresnico Gabriele Giffords, ki je januarja letos preživela strel v glavo na političnem zborovanju v Tucsonu.

280 dni in 166 milijonov kilometrov vesolju
Najmlajši v floti raketoplanov Endeavour mora na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesti šest članov posadke ter opremo za postajo in znanstvene poskuse. Misija bo trajala 14 dni.

Po vrnitvi na Zemljo bodo raketoplan, ki je prvič poletel v vesolje leta 1992, pripravili za "upokojitev" v kalifornijskem znanstvenem centru v Los Angelesu, kjer bo na ogled radovednežem.

Endeavour je bil zgrajen, da bi nadomestil v tragediji leta 1986 skupaj s sedemčlansko posadko izgubljen raketoplan Challenger. Endeavour je na svojih 24 dozdajšnjih misijah v vesolju naredil 166 milijonov kilometrov, kar je nekaj več od razdalje, ki loči Zemljo in Sonce, na zadnji, 25. misiji pa naj bi jih naredil še pet ali šest milijonov.

Atlantis na zadnjo pot junija
Po upokojitvi Endeavourja bo zadnji še delujoči raketoplan Atlantis, ki naj bi ga zadnjič izstrelili predvidoma 28. junija, nato pa se bo zgodba raketoplanov po 30 letih končala. Vesoljska agencija Nasa bo razvijala druge projekte in druga plovila, za oskrbo ISS-ja pa bodo skrbeli predvsem Rusi in kmalu morda tudi ameriška zasebna podjetja, ki že izvajajo ustrezne poskuse.

Nedavna študija, objavljena v reviji Nature, je izračunala, da je celoten program raketoplanov ameriške davkoplačevalce v zadnjih štirih desetletjih stal skoraj 200 milijard dolarjev, poroča BBC.