1. Artemida v primežu politike

Nasin lunarni načrt je vsemu pompu navkljub na trhlih nogah. Termiti, ki ga izpodjedajo, so kot po navadi – denar in politika. Bela hiša je objavila predlog proračuna, s katerim želi smele načrte finančno podpreti, zakonodajna veja oblasti pa je dala vnaprej vedeti, da se ne strinja.

Kratka obnova zadnjih let za sotvarje: predsedniki ZDA zelo radi spreminjajo načrte Nase (kar je nekoliko sitno, saj raziskovanje vesolja terja dolgoročno stabilnost).

Na začetku tisočletja je tedanji predsednik ZDA George Bush Nasi naložil izjemno obsežen načrt hkratnega raziskovanja Meseca in Marsa z ljudmi. Njegov naslednik Barrack Obama je vse skupaj pospravil v predal, rekoč, da preveč stane, in določil precej meglen cilj obiska Marsa daleč v prihodnosti brez konkretnih, zavezujočih korakov. Pride Donald Trump in spet spremeni fokus: Nasi naloži, naj vrne človeka na Luno do leta 2028.

Pred 10 meseci pa je predsednik tamkajšnjega Vesoljskega sveta (Space Council) in podpredsednik ZDA Mike Pence velel, naj se vse skupaj pospeši za pet let: na 2024, saj da smo v novi vesoljski tekmi, vse skupaj poteka prepočasi in še Kitajci dihajo za ovratnik. Nasa odtlej mrzlično pripravlja načrte in poskuša nabobnati javno podporo, z njo vred pa tudi potreben denar. Naglica in kompleksnost sta botrovala nejasnosti. Načrti so bili zelo okvirni, prav tako ocene stroškov.

Zdaj, ko je Trumpova administracija objavila predlog proračuna Nase za leto 2021, so obrisi precej jasnejši, tako z vidika stroškov kot časovnice.

Ključni manjkajoči podatek je zdaj razkrit. Pospešitev pristanka človeka na Luni do leta 2024 bo stala 35 milijard dolarjev oziroma 32 milijard evrov. To je dodaten denar in ne vključuje ostalih stroškov, ki tečejo v vsakem primeru, pa naj bo letnica pristanka 2024 ali 2028, kot je bilo načrtovano še pred kratkim.

Za primerjavo: letni proračun Republike Slovenije je dobrih 10 milijard evrov.

Teh 35 milijard bo razporejenih na prihodnja leta, in sicer tako:

Proračun bo naslednje leto občutno odebeljen, in sicer za 12 odstotkov na 25 milijard dolarjev. Večina povečanja gre na rovaš pristajalnika na Luni. Nasi se tu zelo mudi, saj nima v rokah še ničesar, nazadnje pa se je s pristajalnikom ukvarjala pred več kot 50 leti. Za razvoj bo namenila kar 3,4 milijarde dolarjev.

Okvirni dve milijardi letno sta namenjeni raketi SLS. Nasa želi videti polet ene vsako leto, na ta račun je odpovedala financiranje njenih nadgradenj, močnejših stopenj, zamaknila jih je dlje v prihodnost (t. i. blok B).

Prva izstrelitev, torej misija Artemis 1, se je napol uradno preselila na leto 2021. Nasa je doslej vztrajala pri letošnjem letu, a komplikacije s SLS-om so nakazovale premik. Agencija ga sicer ni uradno sporočila, temveč posredno, preko grafike v Powerpoint predstavitvi.

Proračun nadalje pokrije razvoj in izdelavo prvih nekaj modulov Lunarnega portala (Gateway), vesoljske postaje v orbiti Meseca, s katere se bodo astronavti spustili do tal, v 30' letih pa se odpravili proti Marsu.

Astronavti pa ne bodo samo tacali po Luni, temveč vzpostavljali temelje za dolgoročno prisotnost človeka. Poskušali bodo pridobivati surovine iz okolice (Naso še najbolj zanima vodni led). Pomagal jim bo manjši nabor orbiterjev in nekaj roverjev, denimo VIPER, vse to je v proračunu. Postavili bodo osnovno infrastrukturo za človeško bazo.

Presenetljivo je denar namenjen tudi misiji, ki namerava pripeljati vzorec Marsa na Zemljo (Mars Sample Return), in sicer dobrih 200 milijonov dolarjev. To bo zadostovalo za zagon.

Dobrih 400 milijonov je dobil vesoljski teleskop James Webb, ki bo verjetno spet zamaknjen v prihodnost. Več dela, več stroškov. Ravno zaradi Webba se pravi Hubblov naslednik, optični vesoljski teleskop WFIRST, spet sooča z odpovedjo. WFIRST bo natančen kot Hubble, a gledal 10-krat večjo zaplato neba. Misija je že nekaj časa v razvoju, administracija se je hoče znebiti in denar nameniti Webbu, kongres pa jo vedno znova zadrži med živimi.

Naprej gre X-59, reaktivec, s katerim kani Nasa čim manj slišno prebiti zvočni zid. Prototip je pravkar v izdelavi.

Kaj pa odprave globlje v Osončje? Pozornost sta dobila Lucy in Psyche, misiji, ki bosta kot prvi obiskali Jupitrove asteroide, pa Dragonfly, letalnik, ki bo brenčal po atmosferi Saturnove lune Titan.

V proračunu je podprtih skupno 35 misij, ki so na poti proti izstrelitvi, in 65 tekočih misij.

A kaj, ko se zakonodajalec ne strinja.

Boeingovo pravo?

Pred dvema tednoma je kongresni odbor izdal avtorizacijski zakon o raziskovanju vesolja. To ni zavezujoč dokument, temveč signal, kaj so zakonodajalci pripravljeni podpreti. Sodeč po vsebini so z načrti Nase vse prej kot zadovoljni.

Leto 2024 je črtano. Domnevati je moč, da letnico demokrati razumejo politično – kot umestitev velikega dogodka znotraj (hipotetičnega) drugega mandata Donalda Trumpa. Vrača se leto 2028. Astronavti naj Luno le nekajkrat obiščejo, zasadijo zastavo ali dve in nato zapustijo. Nič iskanja vodnega ledu, nobene baze. Poglavitni cilj je Mars.

Kongresniki so zavrnili Nasino namero, da sofinancira razvoj več lunarnih pristajalnikov pri zasebnikih in jih nato najema. Hočejo ustaljeni pristop, po katerem Nasa enemu izbrancu poda natančna navodila, kaj mora izdelati, ohrani ves nadzor in lastništvo, plača pa vse stroške (ki po navadi lepo vzhajajo). Zapovrh želi, da je pristajalnik že od začetka integriran z raketo in sposoben pristanka na Luni brez vmesnega obiska Lunarnega portala. Takšne načrte ima samo Boeing, ki izdeluje tudi raketo SLS, zato številni strokovnjaki govorijo o Boeingovem zakonu.

Nasin administrator Jim Bridenstine je izrazil vljudno nezadovoljstvo in kongresnike pozval k pogovorom. Ti imajo v rokah škarje. Platno bodo zagotovo preoblikovali. Vprašanje je, ali se bo na koncu še prilegalo Artemidi.

Video: Bridenstienov nagovor "stanje Nase 2020"

Generacija Apollo se poslavlja

Kar smo zapisali lani, še vedno velja. Ljudje se bodo vsekakor vrnili na Luno. Preveč gibalne količine se je nabralo, da bi se program kar tako ustavil. Vprašanje je le, kdaj? Bodo takrat veterani – Michael Collins, Buzz Aldrin, Gene Kranz – še živi?

Lani so odprli prenovljeno nadzorno središče odprav Apollo. Kranz, operativni vodja prvega pristanka na Luni, je takrat izjavil: "Generacija Apollo se pospešeno poslavlja. Upam in molim, da bo ta soba navdahnila današnje generacije, da dokončajo delo, ki smo ga začeli."

Človek, ki je dobesedno napisal pravila za nadzorna središča, Christoper Kraft, je preminul ravno pred nekaj meseci.

2. Gerstenmaier prestopil k SpaceX-u

Prestop, primerljiv s prestopom Messija. William Gerstenmaier je starosta, ena največjih in najbolj spoštovanih avtoritet na področju raziskovanja vesolja, tako v ZDA kot na mednarodni sceni. Pri Nasi je bil štiri desetletja. Sodeloval je pri programih Space Shuttle, vesoljski postaji Mir, v zgodnjih letih je vodil program Mednarodne vesoljske postaje. Ne nazadnje je vodil celotno Nasino področje človeškega raziskovanja vesolja zadnjih 14 let. Prav on je bil med ključnimi pisci programa Artemis.

Pred nekaj meseci ga je administrator Bridenstine umaknil s položaja in mu dodelil manj pomembno mesto svetovalca, kar je pojasnil s prevetritvijo vodstvenih položajev, pa tudi očitno prepočasnim tempom razvoja (zamudami SLS-a in podobnega). Analitiki so potezo označili za precej tvegano. Naposled je Bridenstine Gerstenmaierja nadomestil z Douglasom Loverrom, ki prihaja z vojaškega področja.

Ameriški medij CNBC poroča, da Gerstenmaier zdaj že dela v SpaceX-u, kjer je svetovalec podpredsedniku uprave za varnost misij. Prestop se je zgodil v pomembnem trenutku, saj se SpaceX pripravlja na prevoze ljudi v vesolje. Kapsula Crew Dragon bo s posadko vred prvič poletela na Mednarodno vesoljsko postajo maja ali junija letos (prav ta teden je prispela na Florido, tvit desno).

Ne le to. Gerstenmaierjeva ekspertiza utegne pomembno vplivati na razvoj vesoljske ladje Starship, izjemnega projekta, ki utegne pretresti zgodovino raziskovanja vesolja – ali pokopati SpaceX. Starship bo vesoljska ladja, posajena na raketo Superheavy, po zmogljivosti popolnoma primerljivo s SLS-om. Po trditvah SpaceX-a bo zmožna peljati do 100 ljudi na Mars, pa delati skoke po Zemlji in biti mnogokrat uporabna. Toda zgodovina uči, da so tako kompleksni sistemi hitro smrtonosni. Tudi Space Shuttle, ki je bil eden najbolj podrobno načrtovanih in pregledovanih plovil sploh, je dvakrat eksplodiral. Starship je še zelo daleč do stopnje varnosti Vesoljskih čolničkov, in Gerstenmaier je ime, ki utegne dati brco v pravo smer.

Boter New Horizons
Kolikšna je bila Gerstenmaierjevea avtoriteta, priča slednja anekdota, ki jo je v svoji knjigi zapisal vodja progama New Horizons Alan Stern. Misija za Pluton se ni in ni zgodila, soočena je bila z morjem težav in nasprotovanjem konkurenčnih institucij znotraj Nase. Tako se je vleklo več kot desetletje. Na koncu je prišel na dan Gerstenmaier z analizo in oceno, da je misijo treba izvesti. Nasprotniki so utihnili, New Horizons je bil izstreljen.

3. Indija razkazuje protisatelitsko oborožitev

Indijska država je na oborožitvenem sejmu Defexpo 2020 predstavila svoje protisatelitsko orožje Mission Shakti. S taistim orožjem je marca lani uspešno uničila satelit v nižji orbiti Zemlje (300 kilometrov), v precejšnje nezadovoljstvo mednarodne skupnosti zaradi smetenja, in v brk drugim velesilam, še posebej ZDA, saj se njih vojske precej zanašajo na satelitsko komunikacijo in ogledništvo. Indija je sicer po testu zatrjevala, da je šlo za enkratni poskus in da se s tem ne bo več ukvarjala. Razkazovanje Shaktija kaže nasprotno.

Satelite so doslej razstrelile ZDA, Rusija in Kitajska. Takšno uničenje v orbito pošlje stotine hitro potujočih kosov, ki lahko uničenje nosijo naprej, če kam trčijo. Bati se je verižne reakcije, ki bi lahko orbito tako zasmetila, da bi postala dolgotrajno neuporabna, pa tudi nevarna za misije globlje v vesolje.

4. Prva japonska izstrelitev letos

Japonska je opravila svojo prvo izstrelitev v letu 2020. Z izstrelišča Tanegašima je v nedeljo ob 2.34 po našem času poletela raketa H-2A (Mitsubishi Heavy Industries). V nebo je ponesla vohunski satelit IGS Optical 7, katerega podrobnosti so zaupne narave, poroča portal SpaceFlightNow.com. Posnetek izstrelitve zgoraj.

Raketa H-2A je visoka 53 metrov, mase 289 ton, in se navadno uporablja za izstrelitve v geostacionarno orbito. Tjakaj zmore dobre štiri tone tovora. Uporablja se od leta 2003, naštela je 41 izstrelitev, le eno neuspešno.

5. Evropski Solar Orbiter začenja vroče popotovanje

V ponedeljek ob 5.03 ob našem času je s Cape Canaverala (Florida) poletela raketa Atlas V 411 (ULA). V nebo je ponesla 1,8-tonsko evropsko sondo Solar Orbiter, ki je zdaj na poti proti Soncu, objektu preučevanja.

Posebnost Solar Orbiterja bo – orbita. Ne bo potoval po osnovni ravnini, "palačinki" Osončja, kjer so tudi planeti in večina ostalih sond. Ubral jo bo postrani, zamaknjeno, tako da bo lažje videl vrh in dno Sonca, njegove polarne predele (videoponazoritev spodaj). Nagnjeno orbito bo sicer lovil več let.

Lepo bo dopolnjeval Nasino Parker Solar Probe, ki se tudi pravkar podi okoli naše zvezde. Vsaka sonda s svojega vidika in s specifičnimi instrumenti bosta iskala odgovore na pereča vprašanja. In objekt je preučevanja resnično vreden: vir življenja na Zemlji, potencialnih katastrof in tudi naša ultimativna poguba.

Kaj poganja in pospešuje Sončev veter čez hitrost zvoka? Kako Sonce proizvaja svoje magnetno polje in ga širi daleč navzven? Z Orbiterjem nameravajo izboljšati poznavanje sončnega vremena in posledično lažje napovedovati potencialno nevarne dogodke, kot so blišči in nevihte. In seveda, kaj se zares dogaja na polarnih predelih, še posebej takrat, ko se magnetna pola zamenjata. Vse to bo preverjal set 11 znanstvenih instrumentov. Zgodbo bomo redno spremljali.

Video 1: Krajši posnetek izstrelitve

Video 2: Celoten dogodek

Video 3: Orbite sonde skozi leta

Esa je hkrati predstavila že naslednjo Sončevo misijo. To bo Proba-3, pravzaprav par sond, ki bosta leteli v formaciji. Ves čas bosta medsebojno oddaljeni točno 144 metrov, ena pa bo nenehno metala senco drugi in bo igrala vlogo koronografa. Kot pove že ime, opazovali bodo Sončevo korono.

Sončne bonace še ni konec. Ta mesec je zaživel kopni teleskop, prav tako namenjen Soncu, le da se specializira za podrobnosti "površja" in je največji tovrstni na Zemlji. Imenuje se Daniel K. Inouye Solar Telescope, nahaja se na opazovalnici Haleakala (Havaji) in ima 4-metrsko zrcalo. Sonce opazuje v vidni svetlobi ter svetlobi blizu infrardeče. Opremljen je s korekcijskimi mehanizmi, ki omogočajo gledanje zgolj 20 kilometrov velikih pojavov na površju Sonca. Pred kratkim je izdal prve testne posnetke. Izid je spodaj, pokriva pa področje, veliko 36.500 krat 36.500 kilometrov.

Video: Sončevo površje

6. Ena najsvetlejših zvezd nenavadno hitro temni

Betelgeza je ena najsvetlejših zvezd nočnega neba. Nič čudnega, saj je pošastna orjakinja, rdeča velikanka, ki je 700 svetlobnih let stran, torej v relativni galaktični soseščini (Galaksija je velika 100.000 svetlobnih let). V zadnjih mesecih je začela hitro temneti in znanstveniki ne vedo, zakaj. Trenutno ima le dobro tretjino svoje običajne svetlosti, je izmeril Evropski južni observatorij (ESO). Če bi Sonce tako upadlo, bi zmrznili.

Hitro so zaokrožile domneve, da bo Betelgeza zdaj zdaj eksplodirala kot supernova, a pri observatoriju menijo, da to ni preveč verjetno. Imajo dve delovni hipotezi. Po prvi se površje hitro hladi zaradi izjemne aktivnosti zvezde (pega epskih razsežnosti), po drugi pa je vmes prišel obsežen oblak prahu. Vsekakor je nenavadno, da ne temni enakomerno.

Je pa Betelgeza vsekakor na poti proti peklenskemu koncu, eksploziji supernove. To naj bi se zgodilo enkrat v roku 100.000 let. Zemljani bodo takrat deležni izjemne nebesne predstave.

Betelgeza je ena redkih zvezd (poleg Sonca), ki je tako velika in tako blizu, da lahko s teleskopi razločimo njeno površje. Najboljši posnetek so uspeli izgotoviti na Antaresu.

Video 1: Navidezno potovanje do Betelgeze

Video 2: Prej in potem

7 . NA VIDIKU: Labod na postajo, novi Starlinki

Nocoj bo izstrelitev vesoljske tovornice Cygnus na raketi Antares. Labod CRS-13 je namenjen na Mednarodno vesoljsko postajo. Nanjo bo predvidoma dva dneva kasneje dostavil 3,4 tone potrebščin in znanstvenih eksperimentov. Videoprenos spodaj, začel se bo ob 20.45 po našem času.

V nedeljo ob 14.25 po našem času bo s Floride izstreljena raketa Falcon 9 na 4. misiji Starlink. Prva stopnja bo uporabljena četrtič. Prenos bo kot vedno na SpaceX-ovem Youtube kanalu, URL še ni določen.

8. ZGODOVINA SKOČI K NAM: Nova Bleda modra pika

Voyager 1 je od izstrelitve 1977 do 1990 opravil vse svoje poglavitne naloge. Mirno in na videz brezdelno je brzel iz Osončja, ko se je znani znanstvenik Carl Sagan spomnil: nobena sonda še ni prišla do te zorne točke. Kaj, če se Popotnik obrne nazaj in pogleda Zemljo, kot je še nihče ni? Nasa se je strinjala. 14. februarja 1990, ko je bil Voyager od Zemlje oddaljen več kot šest milijard kilometrov, se je kamera usmerila proti modremu planetu in dala vse od sebe. Nastala je dokaj pusta, na videz nezanimiva fotografija. A kar je bilo na njej, je Sagana tako presunilo, da je iz sebe izlil slednje besede:

"Še enkrat se zazrite v to piko. To je tukaj. To je dom. To smo mi. Na njej so vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsakdo, za kogar ste kdaj koli slišali, vsak človek, ki je kadar koli obstajal, vsi so tukaj preživeli svoje življenje. Vsa naša sreča in trpljenje, na tisoče samozavestnih verstev, ideologij in ekonomskih doktrin, vsak lovec in nabiralec, vsak junak in strahopetec, vsak ustvarjalec in uničevalec civilizacije, vsak kralj in kmet, vsak zaljubljen mladi par, vsaka mati in oče, vsak otrok z upanjem v očeh, vsak izumitelj in raziskovalec, vsak pridigar morale, vsak skorumpiran politik, vsak zvezdnik, vsak "vrhunski voditelj", vsak svetnik in grešnik v zgodovini naše vrste je živel tam – na delčku prahu, ki je obvisel v sončnem žarku."

Več tukaj.

Nasa je ob 30. obletnici fotografijo poslala v digitalno obdelavo. "Za osvežitev fotografije smo uporabili sodobne in tehnike programe za obdelavo slik, pri tem pa spoštovali namen načrtovalcev izvorne fotografije," so zapisali. Izid: