1. Detektor kozmičnih žarkov popravljen

Astronavta Luca Parmitano (Esa) in Andrew Morgan sta v ponedeljek opravila vesoljski sprehod, dolg pet ur in 55 minut. To je bil že četrti – in zadnji – sprehod za popravilo detektorja kozmičnih žarkov AMS-02 in že 9. sprehod 61. odprave na Mednarodno vesoljsko postajo, ki traja od oktobra.

Video: Posnetek sprehoda

V dozdajšnji trojici sprehodov so zamenjali hladilni sistem, tokrat so preverili, ali kaj pušča. In puščalo je. Parmitano je zato tesneje zatisnil eno izmed cevi in se še kako uro zadržal v bližini za vsak primer. Medtem sta sprehajalca zamenjala filtre proti bleščanju na nekaj kamerah postaje. Delovanje kamer se lahko preveri tukaj in tukaj.

AMS zdaj deluje brez težav in bo nadaljeval štetje, merjenje kozmičnih delcev visokih energij, med katerimi že osem let poskuša najti tiste, ki bi lahko nastali kot razpad t. i. temne snovi.

Nov evropski rekord
Parmitano je postal Evropejec z najdaljšim skupnim časom vesoljskega sprehajanja pri 33 urah in 9 minutah. Rekord je doslej držal Šved Christer Fuglesang z 31 urami in 54 minutami. (Mednarodni rekorder je Rus Anatolij Solovjev z 82 urami, 21 minutami).

Labod odnesel smeti
V petek ob 15.36 po našem času je postajo zapustila ameriška tovorna ladja Cygnus CRS-12. Po navadi gre navzdol v uničenje z odpeljanimi smetmi vred, tokrat pa bo v orbiti ostala še en mesec, do konca februarja. Med drugim bo v orbito vnesla tri satelite.

Labod je bil na postaji od 88 dni (5. poglavje), nanjo je pripeljal 3,7 tone potrebščin in znanstvenih eksperimentov.

Naslednja oskrba postaje je predvidena za 9. februar, prav tako s Cygnusom.

Video: Petkov odhod Cygnusa

Konec 61. odprave
Prihodnji teden se bodo Parmitano, Christina Koch (Nasa) in Aleksander Skvorcev (Roskozmos) vrnili na Zemljo z ladjo Sojuz MS-13. Prenos se bo začel v četrtek ob 14.15. S tem se bo tudi končala 61. odprava.

Novi moduli, ki bodo morda nekoč svoja postaja
Evropska vesoljska agencija in Airbus sta podpisala pogodbo, ki zadeva Bartolomeo, so sporočili iz podjetja.

Bartolomeo je še en modul, ki ga bodo pritrdili na Mednarodno vesoljsko postajo. Izstreljen bo predvidoma 2. marca letos znotraj vesoljske ladje Dragon. Izdelal ga je sam Airbus in je komercialne narave, Esa je razvoj podprla in tudi zakupila nekaj kapacitet. Bartolomeo je platforma za znanstvene poskuse, pritrjena bo na Columbus. (Od tod ime, Bartolomeo je bil mlajši brat Krištofa Kolumba).

Tudi Nasa bo pripeljala svoje gospodarske subjekte, da dograjujejo postajo (kar je del širšega načrta komercializacije). Na razpisu NextSTEP 2 je izbrala podjetje Axiom Space. To bo izdelalo večji bivalni modul, ki bo pritrjen na sprednjo stran postaje in ga bo mogoče tržiti. Izstreljen bo predvidoma leta 2024, piše v sporočilu za javnost podjetja, nanj pa bodo pozneje pritrjeni dodatni Axiomovi moduli. Ko bo Mednarodne vesoljske postaje nekoč konec (predvidoma med letoma 2025 in 2030), se bodo ločili in se spremenili v zasebno vesoljsko postajo. Takšni so vsaj načrti, zgodovina uči, da niso preveč zanesljivi.

Še dva elementa sta na letošnjem meniju. Predvidoma marca bodo izstrelili Bishop Airlock Module, namenjen predvsem izmetu satelitov. Rusi pa naj bi jeseni (po poročanju TASS-a) vendarle izstrelili nov veliki modul Nauka, namenjen bivanju in znanstvenim poskusom. Izstrelitev zamuja že več kot deset let in pojavljajo se vprašanja, ali bodo garancije za posamezne dele pred odhodom v vesolje že propadle.

2. Nov roj svetlečih pik na nebu

V sredo ob 15.06 po našem času je bila iz Cape Canaverala na Floridi izstreljena raketa Falcon 9 (SpaceX). Prva stopnja je uspešno pristala na ladji, druga stopnja pa je v orbito ponesla 60 satelitov Starlink, s katerimi namerava podjetje ponujati satelitski dostop do medmrežja. Na nebu je že dobrih 240 tovrstnih satelitov, na koncu naj bi jih bilo več deset tisoč, s čimer bi SpaceX postal imetnik daleč največjega roja satelitov v zgodovini.

Načrt tare astronome, saj bodo svetleči se roji motili opazovanja neba. SpaceX zagotavlja, da se bo prilagodil in prihodnje Starlinke naredil manj vidne. Dva satelita v prejšnji pošiljki (2. poglavje) so temno prebarvali in zdaj preverjajo, koliko je to zaleglo.

Prihodnji teden bo podobne izstrelitve začel konkurent OneWeb.

Video: Posnetek izstrelitve

3. Konec Spitzerja

Nasa je 30. januarja ugasnila vesoljski teleskop Spitzer, ki je vesolje v infrardečih žarkih opazoval zadnjih 17 let.

Spitzer je bil del programa t. i. Velikih opazovalnic (Great Observatories), štirih vesoljskih teleskopov, izstreljenih med letoma 1990 in 2003; poleg Spitzerja Compton, Chandra in Hubble. Zadnja še opazujeta.

Sorodna novica Foto: 15 let, 15 največjih odkritij vesoljskega teleskopa Spitzer

Zakaj so Spitzerja ugasnili? Delujoči sta ostali samo dve kameri na enem instrumentu, v zadnjih letih pa je vse težje usklajeval polnjenje baterij in pošiljanje podatkov na Zemljo, tako je bilo nesmiselno vztrajati z njim. K upokojitvi je Naso dodatno spodbudilo to, da bo kmalu izstreljen teleskop James Webb, prav tako namenjen infrardeči svetlobi.

Vsaj tako so mislili.

James Webb se bo zelo verjetno še dodatno oddaljil v prihodnost.

4. Preložitvam Jamesa Webba ni videti konca

Izdelava vesoljskega teleskopa James Webb se vse bolj zapleta. Razvoj se je začel leta 1996, izstrelitev je bila predvidena leta 2007 in nato so jo redno prestavljali.

Samo leta 2018 smo o prestavitvi poročali kar trikrat. Proizvajalec in Nasa sta se takrat strinjala, da je treba napravo pripraviti, kot se spodobi, in da je treba vložiti dodaten čas, pa tudi denar. Takrat je obveljal marec 2021.

A, kot poroča medij ArsTechnica, niti ta datum ne bo zdržal. Razvoj je pregledala vladna služba in izdala oceno, da je verjetnost za to le 12-odstotna. Zamaknil se bo najmanj za štiri mesece. Tudi trenutna cena, ki znaša 9,7 milijarde dolarjev, ne bo vzdržala.

Webb je sestavljen iz 6,5-metrske opazovalnice in za košarkarsko igrišče velikega, večplastnega toplotnega ščita. Oboje bo v raketi zloženo, na cilju 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje pa se bo razgrnilo kot origami, ki naj bi pognal stotine mehanizmov, in če se eden izmed njih zatakne, gre lahko celoten projekt po zlu.

Sodeč po poročilu je verjetnost za to občutna.

Sorodna novica Veliki Hubblov naslednik, James Webb, naposled sestavljen

Inšpektorji so izpostavili tri težave. Prva: preslabi vijaki. Northrop Grumman je uporabil serijo, ki po sveži študiji ne ustreza specifikacijam. Ti vijaki bi se lahko pod pritiskom vdali, privili pa so jih več kot 500. Vsakega bodo testirali in po potrebi menjali.

Druga: krilca, ki skrbijo za stabilizacijo ob pihanju sončnega vetra, so se med vibracijskimi testi deloma snela. Zamenjali jih bodo.

Tretja: na lanskem testu se ena izmed ročic, ki pomaga razviti sončni ščit, ni premaknila. Vgrajenih jih je 180 in že ena sama zataknjena bi lahko potencialno zaustavila vse, še piše Ars Technica.

Problematičnih točk je več kot 50, piše v poročilu.

Podrobneje o samih instrumentih in zmogljivostih teleskopa James Webb na povezavi levo (sicer iz leta 2016).

Rakete pridejo in grejo
Ker pri projektu sodeluje Evropska vesoljska agencija, bo Webb izstreljen na Ariane 5. Te rakete pa se počasi ukinjajo. Arianespace jih bo kmalu nadomestil z Ariane 6. Ob vseh prestavitvah je zdaj vprašljiva še številka rakete.

5. Znova padel hitrostni rekord

Sorodna novica Proti peklenski vročini Sonca, bližje kot kdaj koli prej, najhitreje v zgodovini

Sončeva sonda Parker (Parker Solar Probe) je znova podrla dva rekorda, in to med svojim četrtim obletom Sonca. Opravila ga je pri 18,7 milijona kilometrov, kar je najbližje doslej. Pri tem je dosegla hitrost 393.042 kilometrov na uro in je torej najhitreje potujoči izdelek človeških rok.

Po izrazito razpotegnjeni tirnici bo okoli Sonca potovala še sedem let in še naprej podirala rekorde, na koncu se bo zvezdi približala na dobrih šest milijonov kilometrov ter pri tem potovala s hitrostjo 700.000 kilometrov na uro. Več o sondi, instrumentih in ciljih v članku, objavljenem ob izstrelitvi (povezava desno).

6. Kazačok je dobil oči in ušesa

Priprave na evropsko-rusko misijo na Mars napredujejo. Gre za odpravo ExoMars 2020, pri kateri Roskozmos prispeva pristajalno platformo in raketo, Esa pa rover in orbiter.

Rusi so v pristajalnik Kazačok vgradili znanstvene instrumente, sporoča Roskozmos.

Predstavniki Ruske akademije znanosti in družbe NPO Lavočkin so paket instrumentov z maso 45 kilogramov vgradili in preizkusili delovanje posameznih. Test delovanja naprave kot celote z znanstvenim naborom vred bo predvidoma končan marca. Vse to poteka v prostorih Thales Alenia Spacea v Cannesu (Francija).

Na testiranje so pripeljali tudi aerodinamični ščit.

Kazačok bo poskrbel za pristanek na rdečem planetu, pa tudi za številne znanstvene meritve. Sestavo ozračja, temperaturo in druge podatke bo zbiral že med spustom in še na tleh, preverjal bo sestavo tal pod njim, iščoč še posebej vodo, meril sevanje ... Instrumentov je skupno 13, sedem so jih izdelali Rusi, preostalo Evropejci.

Izstrelitev iz Bajkonurja je predvidena med junijem in avgustom letos.

7. Voyager 2 v težavah

Sonda Voyager 2, ki že 45 let drvi drugim zvezdam naproti, je v težavah. Zaznala je napako v svojem "drobovju" in zato preklopila na t. i. varni način delovanja, inženirji pa napako še vedno poskušajo odpraviti.

Voyagerjev računalnik ob nepravilnostih samodejno prekine delovanje določenih sistemov, da prepreči dodatne okvare ali celo poškodbe.

25. januarja sonda ni opravila načrtovanega manevra, v katerem bi se morala obrniti za 360 stopinj, da bi lahko umerila instrument za magnetna polja. Nasa točnega vzroka ne pozna. Telemetrija pa nakazuje nepojasnjen zamik pri izvedbi nekaterih ukazov. Posledično sta ostala hkrati prižgana dva instrumenta, ki za delovanje potrebujeta precej električne energije, in Voyager 2 je bil preobremenjen. Zaščitni mehanizem se je sprožil in med drugim izključil znanstvene instrumente.

Inženirji so posegli vmes, kolikor komunikacije dovoljujejo. Doslej jim je uspelo ugasniti enega izmed sistemov, ki troši največ elektrike, in vključiti nabor manj zahtevnih znanstvenih instrumentov, toda podatkov od njih še ne dobivajo. In ker povratna pot signala do sonde in nazaj traja kar 34 ur, še lep čas ne bodo vedeli, ali jim je sondo uspelo popraviti ali ne.

Voyagerja napajajo trije plutonijevi elementi, ki toplotno energijo razpada pretvarjajo v električno. Plutonija je vse manj, s tem tudi elektrike, na leto proizvodnja pade za približno štiri vate. Lani so zato izključili grelec za instrument CRS, ki meri kozmične žarke. CRS je kljub temu še vedno operativen.

V prihodnjih letih bodo sledila dodatna ugašanja. Nasa bo iskala ravnotežje med znanstvenimi meritvami, ki so edinstvene, in golim delovanjem naprave. Nekateri deli preprosto ne smejo zmrzniti, denimo cevi, saj se sonda potem ne bi mogla več obračati in komunicirati z Zemljo. Prej ali slej se bo zgodilo tudi to.

Voyager 2 naj bi imel pred seboj še okoli pet let delovanja. Trenutno je od Zemlje oddaljen 17,7 milijarde kilometrov.

8. FOTO: Zvezdna porodnišnica v infrardečem

Ob slovesu Spitzerja je upravljavec izpostavil fotografijo planetarne meglice Tarantele. Teleskop jo je posnel med prvimi, kmalu po izstrelitvi leta 2003, v novi različici pa je ozaljšana z dodatnimi opazovanji iz prejšnjih let.

Tarantela je v satelitski galaksiji, Velikem Magellanovem oblaku. Naziv planetarna meglica je sicer zavajajoč, saj je področje povezano predvsem z množičnim nastajanjem novih zvezd. Kako množičnim? Vzemimo podatek, da štiri svetlobna leta okoli našega Sonca ni nobene druge zvezde. Tam pa se na širini enega samega svetlobnega leta najde tudi po 40 ogromnih zvezd, vsaka izmed njih vsebuje maso več kot 50 Sonc. Gosto in smrtonosno obsevano.

9. SKOK V ZGODOVINO: Poslednja sovjetska misija

Pred tremi desetletji – 29. januarja 1989 – je v orbito okoli Marsa prispela sonda Fobos 2. Dva meseca je preučevala rdeči planet, nato pa se je namenila posvetiti poglavitnima tarčama, lunama Deimos in Fobos. Nanjo je nameravala odvreči celo pristajalnika. Fobos 2 se je istoimenski luni približal na le 200 kilometrov, dodatno približevanje in uporabo pristajalnikov je preprečila nenadna izguba stika, ki je še do danes niso dokončno pojasnili. Mogoča razlaga je odpoved čipov. Fobosu 2 je kljub temu uspelo izvesti nekaj edinstvenih opazovanj.

Fobos 2 je bila poslednja misija, ki jo je izstrelila Sovjetska zveza. Njeno sestrsko sondo, Fobos 1, je pogubila programska napaka. Več o spodletelih marsovskih misijah tukaj.