Razlike v zanesljivosti med plačljivimi in brezplačnimi programi so lahko tudi zelo majhne, kažejo rezultati primerjalnega testa 18 protivirusnih programov, ki so na voljo v novi številki potrošniške revije VIP in na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Foto: MMC RTV SLO
Razlike v zanesljivosti med plačljivimi in brezplačnimi programi so lahko tudi zelo majhne, kažejo rezultati primerjalnega testa 18 protivirusnih programov, ki so na voljo v novi številki potrošniške revije VIP in na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Foto: MMC RTV SLO
Na učinkovitost protivirusnih programov seveda pomembno vpliva tudi dejstvo, ali so računalniki povezani v internet ali ne. Foto: MMC RTV SLO
Ekran
Pomemben kriterij je tudi ta, da imajo uporabniki med delovanjem programa čim boljšo izkušnjo z uporabo računalnika. Foto: MMC RTV SLO

Zveza potrošnikov Slovenije je objavila rezultate primerjalnega testa 14 plačljivih (cena letne licence za tri računalnike se gibljejo od 32 do 92 evrov) in štirih brezplačnih protivirusnih programov.

Katere programe so testirali?
Pod drobnogled so vzeli plačljive rešitve: Avast! Software Internet Security, Agnitum Outpost Pro Security Suite, Avg Technologies Internet Security 2011, Avira Premium Security Suite, Bitdefender Internet Security 2011, Eset Smart Security 4 Home Edition, F-Secure Internet Security 2011, G-Data InternetSecurity 2011, Kaspersky Internet Security 2011, McAfee Internet Security, Panda Internet Security 2011, Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Symantec Norton Internet Security 2011 in Trend micro Titanium Internet Security 2011. Brezplačne pa so zastopali Avast! Software Free Antivirus, Avg Technologies Anti-Virus Free, Avira AntiVir Personal in Microsoft Security Essentials.

Kriterijev je bilo več
Preverili so jih glede na različne kriterije, poleg same zaščite so preverili tudi vpliv na odzivnost računalnika, uporabnost in podobno. Preizkus protivirusnih programov je sicer eden izmed najobsežnejših, saj mora dober paket zaščite ne samo odkrivati neželeno programsko kodo, pač pa tudi prestrezati sumljive zahteve po povezavi z računalnikom ali iz računalnika navzven ter poskrbeti, da se e-poštni predal ne polni z neželenimi sporočili. Ob tem pa ne sme bistveno vplivati na delovanje računalnika med temi procesi.

Pri plačljivih protivirusnih paketih so strokovnjaki ocenili tudi delovanje protipožarnega zidu, kjer pa je dobro oceno dobil le program Agnitum Outpost Pro Security Suite. Kriteriji, kdaj bo povezava vzpostavljena in kdaj blokirana, so prevečkrat nejasni, poleg tega uporabnik ne dobi prave informacije, zakaj določene povezave ne more vzpostaviti oziroma kaj naj naredi, da jo bo lahko. Pri tem v ZPS-u kot zanimivost navajajo, da je požarni zid, vgrajen v operacijski sistem Windows 7, na katerem so opravili preizkus, kakovostno zelo blizu tistim v plačljivih paketih.

Požarni zid je imel v skupni oceni 10-odstotni delež, bistveno nižjega kot varovanje pred zlonamerno kodo (40 odstotkov). Pri tem kriteriju se je Agnitum odrezal najslabše predvsem zato, ker datotek, večjih od 50 MB, sploh ni pregledal, hkrati pa sporočil, da je z datoteko vse v najlepšem redu, čeprav je bila okužena.

Kaj pa, ko računalnik ni povezan s spletom?
Precejšnje razlike pri količini najdenih virusov so nastale tudi v primeru, da računalnik ni bil povezan v splet. Program Trend Micro Titanium Internet Security 2011 je nepovezan našel le polovico okuženih datotek, medtem ko se je ob povezavi rezultat bistveno izboljšal - na več kot 94 odstotkov. S stališča uporabnika gre za precejšnjo nerodnost, saj se predvsem na poti dostikrat zgodi, da delamo nepovezani. V tem času bi neodkrito okužbo lahko prenesli na katerega izmed zunanjih medijev ali pa bi zlonamerna koda začela povzročati škodo v računalniku.

Pri zgornjem kriteriju se je sicer najbolje izkazal G-Data InternetSecurity 2011, med boljšimi je bil tudi F-Secure Internet Security 2011, ki pa je najbolj občutno zmanjšal zmogljivost računalnika. S porabo omejenih pomnilniških in procesorskih sredstev imajo še vedno težave tudi nekateri drugi programi, najmanj pa na hitrost izvajanja preostalih programov vplivajo Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Avast! Software Internet Security in Eset Smart Security 4 Home Edition.

Programi so 'različno prijazni' do uporabnika
Protivirusni programi se med seboj razlikujejo tudi po prijaznosti do uporabnika. Programi so bili ocenjeni s stališča povprečnega poznavalca računalnikov, zato so bile zahtevne dodatne nastavitve izvzete iz ocenjevanja. Velik del ocene za uporabnost tako zavzema delo s programom, ki ima privzete nastavitve.

Brezplačna protivirusna programska oprema nima vgrajenega požarnega zidu, manjka ji tudi nekaj drugih dodatkov, so pa strokovnjaki ugotovili, da štirje preizkušeni programi (Avast!, AVG, Avira in Microsoft) praktično ne vplivajo na hitrost dela z računalnikom, a je njihova sposobnost varovanja pred zlonamerno kodo zgolj povprečna. Namestitev sicer ni najbolj intuitivna, a načeloma bi se moral povprečni uporabnik v teh programih lažje znajti.