Postopek bi po mnenju avtorjev študije, objavljene v reviji Nature, lahko koristil fantom z rakavim obolenjem ter splošnemu zdravljenju moške neplodnosti. Raziskavo je skupina znanstvenikov z mestne univerze v Jokohami na Japonskem izvedla na miših, ki so prav tako kot ljudje sesalci.

"Ena večjih težav, s katero se spopadam kot urolog, je primanjkljaj kakršne koli učinkovite metode zdravljenja moške neplodnosti zaradi okrnjene ali nezadostne tvorbe semenčic. Pri večini sploh ne poznamo vzroka," je dejal Takahiko Ogawa, vodja raziskave.
Odvzem drobcev mod mladim fantom
Če so z rakom oboleli fantje še premladi za tvorbo lastnih spolnih celic, hkrati pa v nevarnosti, da bi jih radio- ali kemoterapija sterilizirala, bi jim po novoodkritem postopku lahko že pred začetkom zdravljenja odvzeli drobce mod in jih zamrznili za morebitno uporabo v poznejšem življenju. Odrasli moški lahko po drugi strani pred zdravljenjem svoje spolne celice zamrznejo v semenski banki.

Luč sveta ugledalo 12 mladičkov, ti dodali še lastne potomce
Japonski raziskovalci so drobec mišjih mod vzdrževali pri življenju na s prehranskimi snovmi bogatem gelu. Po več tednih so poželi uporaben in zdrav vzorec mišje sperme, ki so ga tudi uporabili za umetno oploditev. V laboratoriju je na svet prišlo 12 novih mišjih mladičev, ti pa so imeli tudi lastne potomce. Kot zelo pomemben vidik so znanstveniki izpostavili predhodno 25 dni trajajočo zamrznitev spolnih celic, ki jih po njihovi presoji ni poškodovala.
Posledice pri več zaporednih rodovih?
Ekipa znanstvenikov iz New Yorka (Cornell Medical College) pa svari pred prehitrim navdušenjem. Opozarjajo, da je le sposobnost razmnoževanja več generacij teh laboratorijskih miši zelo nezanesljiv kazalnik njihovega pravega zdravja. Tudi morebitne majhne, težko opazne spremembe v semenčicah zaradi postopka bi lahko skozi prihajajoče rodove imele obsežne posledice, menijo.
"Našo metodo želim uporabiti tudi na drugih vrstah, vključno z ljudmi. Pri nas vzgojene semenčice bi morale biti varne," je izjavil Ogawa.
Po drugi strani Allan Pacey z univerze v Sheffieldu meni, da tokratna raziskava ne zagotavlja uspeha tudi na ljudeh, a je vseeno "majhen, a zelo pomemben korak v razumevanju nastanka semenčic. To nas lahko sčasoma pripelje do rutinskega gojenja semenčic v laboratoriju."