To pomeni, da so se ljudje na tem delu Otoku naselili več sto tisoč let prej, kot so do zdaj verjeli zgodovinarji. Zanimivo pa je predvsem to, da najdeni predmeti kažejo na to, da je bilo v tistem obdobju na tem ozemlju precej mrzlo, kar pomeni, da so bili verjetno ti naseljenci prvi, ki so uporabljali ogenj, da so se greli (in s tem preživeli).

Strokovnjaki domnevajo tudi, da so ti naseljenci nosili nekakšna praoblačila iz krzna, verjetno so si "gradili" tudi zatočišča. "Čeprav nismo našli dokazov o tem, da so kurili ogenj ali da so se oblačili, verjamemo, da so se morali nekako prilagoditi okolju, v katero so prišli," je prepričan eden od raziskovalcev Chris Stringer iz naravoslovnega muzeja v Londonu.

Hodil je pokonci, lovil in nabiral
Te izjemne najdbe so izkopali v Happisburghu, na severu Norfolka. Že predtem so vedeli, da je bil Otok v tistem obdobju povezan s celinsko Evropo prek t. i. mostu od južnega dela današnje Britanije do celine. Čeprav niso našli dejanskih ostankov takratnih prebivalcev, pa strokovnjaki vseeno domnevajo, da so to bili pripadniki rodu homo antecessor, ki je, tako kot mi, hodil pokonci, uporabljal orodje in se preživljal z lovom in nabiralništvom, podobno kot t. i. pionirski človek.

Vodja raziskovalne odprave, dr. Nick Ashton iz Britanskega muzeja, je bil tudi sam presenečen nad tem, kar so našli, ko pa so še ugotovili, da so bile na tem območju v času, ko so tam živeli ljudje, temperature zelo nizke, so ostali oprtih ust. "Res je neobičajno, da smo tako zelo severno našli dokaze o življenju pred toliko leti," še zdaj ne more povsem verjeti.

Ledene dobe so sicer (večkrat) popolnoma iztrebile populacijo otoka, a po vsaki otoplitvi so praljudje znova prihajali na Otok. To se je ponovilo osemkrat, devetič so priseljenci "preživeli".