Gre za projekt Trisat, ki ga izvaja Laboratorij za elektronske in informacijske sisteme (LEIS) mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v sodelovanju s slovenskim podjetjem Skylabs in ob podpori Evropske vesoljske agencije (ESA). "Faza C je bila uspešno končana in tudi potrjena od ESE," je povedal direktor Skylabsa Tomaž Rotovnik.

Sprva so izstrelitev načrtovali že letos, zdaj pa je predvidena konec leta 2018, morda celo nekoliko pozneje. "Preložitev je predvsem posledica potrebnih postopkov z dobavitelji," je povedal Rotovnik.

Komponente satelita, ki so plod njihovega znanja, so že pripravljene, solarne panele in navigacijski modul pa so morali nabaviti v tujini. Dobavitelji naročila še niso dostavili, zato je nastala zamuda.

K prestavitvi datuma izstrelitve je prispevala tudi ESA. Po domnevah vodje LEIS FERI-ja Iztoka Krambergerja najverjetneje zamuja eden izmed primarnih satelitov.

"Poleta takšne rakete namreč ne izvedete samo za izstrelitev enega ali več nanosatelitov, temveč za izstrelitev mnogo večjih satelitov. Torej smo z nanosatelitom predvsem odvisni od tistih primarnih 'velikanov', ki plačajo pri poletu glavni vložek," je pojasnil.

Okoli pet kilogramov težki slovenski nanosatelit nameravajo utiriti v orbito na višini od 500 do 600 kilometrov nad Zemljo, kjer bo opravil od 14 do 16 obhodov planeta na dan od juga proti severu. Enkrat na dan nameravajo vzpostaviti komunikacijo z njim in po potrebi zajemati zbrane podatke. Zato so na strehi FERI-ja že postavili zemeljsko satelitsko postajo.

Glavni namen misije sicer ni zbiranje podatkov, saj za to obstajajo že številne druge rešitve na trgu, ampak testiranje robustnosti vesoljske elektronike, ki jo izdeluje Skylabs. Prav trpežnost je namreč trenutno največji izziv vesoljske industrije.

"Elektronika za vesolje mora biti skrbno načrtovana, da je sposobna preživetja v tako izrednih razmerah, kot vladajo v vesolju. Mora biti dovolj robustna, da se ne uniči oziroma ne izvede napačnih ukazov, ki imajo lahko katastrofalne posledice," je pojasnil Rotovnik.

Veliko zanimanja za procesor
Osrednji proizvod podjetja Skylabs, ki je tudi sestavni del nanosatelita, je majhen procesor, imenovan PicoskyFT, za katerega je zanimanje pokazala tudi ameriška vesoljska agencija Nasa. Njegovi značilnosti sta prav robustnost in zanesljivost delovanja. "Smo prvi v Evropi s takšno tehnološko rešitvijo, zato tudi podpora ESE," je povedal Rotovnik.

Okoli omenjenega procesorja so s pomočjo strokovnjakov FERI-ja zgradili različne podsisteme za satelitsko platformo, kot so komunikacijska orodja, napajalnik in multispektralna kamera, s katero lahko na primer opazujejo prašne delce v atmosferi, kar lahko koristi letalskemu prometu. Kaj točno bodo snemali iz vesolja, se še niso dokončno odločili.

Namen satelita je preživetje v vesolju
"Ključno je razviti tehnologijo, ki je sposobna preživeti negativne vplive v vesolju. Načrtovana življenjska doba našega satelita v vesolju je šest let," je poudaril Rotovnik.

Posebnost satelita je v tem, da je plod slovenskega znanja. "Glede na to, da smo sami razvili (in ne kupili) vse vitalne gradnike, smo eni redkih v svetovnem merilu, ki lahko ponudimo celotno satelitsko platformo," je še izpostavil.

Skylabs je komercializacijo proizvodov začel pred dvema letoma s prodajo razvojnih plošč, ki vsebujejo obilico različnih vmesnikov, ki omogočajo razvijalcem hiter razvoj novih tehnoloških rešitev. Pred kratkim so se preselili na novo lokacijo na Koroški cesti v Mariboru, kjer imajo v načrtu opremiti lasten laboratorij za robustne vgrajene elektronske sisteme.