Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju.

Esin posnetek izstrelitve:

Vodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič sta za STA sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Kramberger je opisal, da se je nekaj sodelavcev zbralo na fakulteti, kjer so skupaj spremljali izstrelitev. "Najprej je bilo napeto, da preživijo prvo in drugo stopnjo, potem pa se je že nekako umirilo. Smo v vesolju!" je bil vesel. "Veseli smo, da se je ta prvi kamen odvalil. Zdaj pa se pravzaprav začenja resno delo, smo na začetku," je še dodal.

"Ekipa je seveda trenutno vznemirjena, polna pričakovanj. Prvi stik je že bil vzpostavljen, kot kaže, je satelit aktiven, na njem se je izvedla vsa začetna procedura. Nismo zgolj srečni, temveč presrečni," je Kramberger povedal za Televizijo Slovenija. "Definitivno ima to velik pomen za znanost in slovensko gospodarstvo. Gre za prelomni trenutek, ko nam je tudi Slovencem uspelo dokazati, da to zmoremo," je prepričan Kramberger.

Rodič pa je bil zaradi vseh zamaknitev izstrelitve že skoraj otopel: "Na koncu se je priložnost pojavila tako nepričakovano in vrtoglavo hitro. Šlo je neverjetno gladko. Po treh minutah od vžiga motorjev je bil satelit že v vesolju. Malo smo si oddahnili med mirno balistično fazo, potem pa v štirideseti minuti gladka ločitev od nosilne strukture."

40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na 515 kilometrih ‒ na višini orbite, po kateri bo predvidoma do leta 2025 krožil okoli Zemlje. Nanosatelit Trisat se je odcepil na višini okoli 530 kilometrov. Namenjen je testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. Z njegovimi posnetki si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Prvi stik z mikrosatelitom Nemo HD so prek zemeljskih postaj v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom vzpostavili okoli 10.45. Že med prvim stikom so prek oddajnikov UHF zagnali računalnik. Kasneje so še enkrat vzpostavili stik, v katerem pa so prejeli že prve informacije o stanju računalnika. Ugotovili so, da deluje. Zagon in kalibracijo senzorjev na tem 65-kilogramskem satelitu bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V naslednjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.

Okrog 10.45 so prvi stik prek zemeljske postaje v Mariboru vzpostavili tudi s satelitom Trisat, je povedal vodja tega projekta Iztok Kramberger. Tudi oni bodo najprej preverjali status baterij, sončnih panelov, kasneje pa še skušali vzpostaviti dvosmerno komunikacijo in zagnati računalnike. Po prvotnih načrtih so predvidevali, da bo ta nanosatelit popolnoma operativen v približno treh mesecih, a jim bo verjetno uspelo to zagotoviti že prej, je še povedal Kramberger.

Dokaz visoke ravni slovenskega tehnološkega znanja

Uspešna izstrelitev slovenskih satelitov Trisat in Nemo HD je lepa nagrada za dosedanje delo tistih, ki so ju razvili, vendar pa se zdaj vse začne znova, je dejal astrofizik Jure Japelj. Veseli ga, da je slovensko znanje na tako visoki ravni, da sta satelita del prvega preizkusa evropskega koncepta za odpravo malih satelitov v vesolje.

Projekta Trisat in Nemo HD sta za zdaj usmerjena predvsem v testiranje novih tehnologij, je pojasnil. "Kmalu se bo izkazalo, ali vse deluje tako, kot je bilo zamišljeno, nato pa seveda sledijo testiranja. Verjamem, da znanstveniki že razmišljajo o izboljšavah, o naslednjih satelitih," je dejal. Dodal je, da bodo ti morda bolj osredotočeni na konkretna znanstvena vprašanja.

Glede uporabnosti izstreljenih satelitov za aplikativno znanost je medtem slovenski astrofizik dejal, da bosta, če bosta delovala, pridobila določene podatke o Zemljini površini, kar bi bilo lahko zanimivo. Poudaril je, da je bil nanosatelit Trisat skoraj izključno zgrajen v Sloveniji, kar kaže na kakovost slovenskega znanja, na kakovost podjetij. "To lahko tujci opazijo in sčasoma lahko to pripelje do večjih projektov," je pojasnil.

Prvič poletelo toliko malih satelitov

Izstrelitev ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Slovenska satelita sta namreč del prvega preizkusa koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Po Krambergerjevih besedah je to potrditev, da so na pravi poti z velikostjo satelita in tehnologijo, ki jo imajo. "Prepričani smo, da smo še vedno ujeli pravi val razvoja," je dodal. Rodič pa je poudaril, da se je potrdila pravilna strategija razvoja na področju mikrosatelitov, ki so jo začrtali pred več kot desetimi leti: "Uvrstili smo se v pionirsko odpravo Evropske vesoljske agencije."

Dolga izstrelitvena saga

ArianeSpace, slovenska satelita in Vega res nimajo sreče. Satelita bi morala v vesolje že lani, pa je raketa Vega eksplodirala, čemur so sledile dolgotrajne ponovne priprave, ki so bile prekinjene zaradi epidemije, več poskusov to poletje pa so preprečile neugodne vremenske razmere. Nazadnje so izstrelitev Vege načrtovali za ponedeljek, 17. avgusta, a je evropsko izstrelitveno podjetje ArianeSpace datum prestavilo na 1. september, ko so jim znova nagajali tajfuni. Zdaj je bilo okno priložnosti vendarle odprto.