Standardni optični mikroskop lahko pri naravni svetlobi jasno razloči objekte, velike približno en mikrometer oziroma 0,001 milimetra. Foto: MMC RTV SLO
Standardni optični mikroskop lahko pri naravni svetlobi jasno razloči objekte, velike približno en mikrometer oziroma 0,001 milimetra. Foto: MMC RTV SLO

Standardni optični mikroskop lahko pri naravni svetlobi jasno razloči objekte, velike približno en mikrometer oziroma 0,001 milimetra, novi mikroskop pa mejo spušča kar za dvajsetkrat - optični mikroskop velja za najmočnejšega na svetu.

Mikroskop omogoča opazovanje dogajanja v celicah
Standardni optični mikroskop lahko pri naravni svetlobi jasno razloči objekte v velikosti približno en mikrometer oz. 0,001 milimetra. Raziskovalce sta v Manchestru vodila profesorja Zengbo Wang in Lin Li. Kot je povedal Li, največja prednost novega mikroskopa ni v veliki povečavi, temveč v tem, da omogoča opazovanje dogajanja v celicah, "to pomeni, da lahko z njim prvič proučujemo žive viruse. Poleg tega so mogoče še dodatne izboljšave, s katerimi bi lahko opazovali tudi objekte, manjše od 50 nanometrov."

Tako majhne objekte je bilo doslej mogoče opazovati zgolj z elektronskim mikroskopom, vendar njegov pogled prodre le na površino. Pri elektronski mikroskopiji pa za vir valovanja uporabljajo elektrone, ki zaradi kratke valovne dolžine teoretično omogočajo do 100.000-krat boljšo ločljivost od vidne svetlobe. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom je lahko opazovana površina preparata, v globino pa ne more prodreti.

Nov pogled na razvoj virusov
"Opazovanje dogajanja v notranjosti celice, ne da bi jo pri tem uničili, omogoča povsem nov pogled na razvoj virusov, ki povzročajo določene bolezni," pojasnjuje Li kot soavtor članka o novem mikroskopu, ki je bil objavljen v reviji Nature Communications. Li napoveduje, da teoretično ni omejitve, kako majhne predmete je mogoče videti.

Raziskovalci so prepričani, da bo njihov v pomoč novim odkritjem v celični biologiji, ki raziskuje strukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic. V notranjost celic namreč lahko posredno prodre le fluorescenčni mikroskop, pri katerem se v tej svetlobi pokaže sestava opazovanega predmeta, z njim je tako mogoče spremljati, kako se na primer celice imunskega sistema odzovejo na bakterijsko okužbo.