Z 31-kratnim sekvenciranjem koščka kosti je raziskovalcu Matthiasu Meyerju uspelo dobiti tako kakovostno sliko DNK, da je bil zmožen iz nje določiti celo, da je deklica imela rjave oči, polt in lase, poroča Wired.

Tako lahko na novo pridobljene podatke o starodavnem DNK naših prednikov primerjajo neposredno z genetskim zapisom današnjega človeka. Ironično, to odkritje pomeni, da je o skupini človečnjakov, poimenovanih po Denisovi jami v Sibiriji in kateri pripada najdena deklica, z genetskega vidika znanega veliko več kot o drugih skupinah človečnjakov.

Meyerju in njegovi ekipi je tako uspelo določiti, da je omenjena skupina imela 23 kromosomskih parov in 24, tako kot pri šimpanzih, a je imela z njimi več podobnosti. Ekipi je prav tako uspelo izračunati, da sta se moderni človek in denisovec ločili pred približno 170.000 do 700.000 leti.

Začenja se nov raziskovalni cikel
Najdba tudi potrjuje, da približno trije odstotki genoma živečih prebivalcev Papue Nove Gvineje izvirajo iz denisovcev, medtem ko genom Han in Daj Kitajcev vsebuje le odtenek tega DNK. Odkrili pa so še eno zanimivo stvar - vzhodni Azijci imajo v svojem genetskem zapisu večji delež neandertalskega DNK kot Evropejci. Vendar večina najdenih fosilov neandertalcev izvira iz Evrope.
V Leipzigu vlada prešerno ozračje, saj so začeli s polic vleči še preostale najdbe, ki jih želijo preveriti z novo metodo. Prvi je na seznamu neandertalec.