Na razglasitvi dosežkov jih je pozdravil rektor Gregor Majdič in poudaril pomen znanosti, ki jo še vedno potrebujemo za spoprijemanje s svetovnimi problemi.

"Znanost nam je omogočila napredek in lagodno življenje, ki ga živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po vsem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. A svet, v katerem živimo, ni enostaven, in znanost danes še vedno potrebujemo enako kot v preteklosti. Svet se srečuje s svetovnimi problemi, kot so podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza ... In to so težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira," je dejal Majdič.

Kateri so najodličnejši raziskovalni dosežki?

Priznanje so dobili raziskovalci biotehniške fakultete, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam, ki so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.

Matej Černe z ekonomske fakultete se je ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Niz člankov, objavljenih v vplivnih revijah s področja organizacijskih ved in vodenja, organizacijske psihologije in poslovne informatike, se nanaša na prijeme, kako delovno mesto in delo samo v digitalni dobi oz. s tehnologijo oblikovati na bolj človeški način.

Raziskovalci s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so naredili študijo, ki vzpostavlja povezavo med meritvami prometnih zgostitev in oceno trajnosti, z namenom prikazati izvedljivost vključevanja kazalnikov časa potovanja v standarde ocenjevanja trajnosti stanovanjskih sosesk.

Raziskovalna skupina Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in raziskovalci Helmholtz Zentrum Berlin so izdelali rekordno monolitno perovskitno-CIGS-tandemsko sončno celico. Izračuni so pokazali, da optimizirana perovskitno-CIGS-tandemska sončna celica lahko proizvede 30 odstotkov več energije, kot bi ju sama perovskitna ali CIGS-enospojna celica. Rezultati tako potrjujejo obetavnost nove tehnologije tandemskih sončnih celic in definirajo potrebne optične izboljšave za nadaljnjo rast učinkovitosti pretvorbe.

Žiga Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v raziskovalnem članku pokazal funkcionalnost nematskih tekočih kristalov za izvajanje računskih operacij.

Vizualno sledenje objektov je eden od osrednjih problemov računalniškega vida. Klasične metode so sposobne podajanja lokacije le kot pravokotne regije, kar pa za mnogo aplikacij ni dovolj natančno. Raziskovalci s fakultete za računalništvo in informatiko so se lotili tega problema tako, da so razvili nov sledilnik, ki je sposoben izračunavanja izredno natančnega modela objekta.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo globalne potrebe po hlajenju in klimatizaciji v naslednjih 30 letih potrojile. Raziskovalci fakultete za strojništvo so zato razvili nov koncept statičnega elektro-permanentnega izvora magnetnega polja brez gibljivih delov.

Jana Rošker s filozofske fakultete je v preteklih letih razvila novo metodo za analizo transkulturne filozofije s poudarkom na analizah in interpretacijah tradicionalne kitajske filozofije. V tem okviru je razvila novo metodo kontrastne analize idejnih paradigem in filozofskih sistemov, ki so se razvili v okviru različnih filozofskih tradicij in njihovih zgodovinskih kontekstov.

Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter medicinske fakultete so v raziskavi o različicah delta in omikron novega koronavirusa dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline.

Maša Mavri z veterinarske fakultete pa je sodelovala v mednarodni raziskavi, s katero so prikazali strukturno in funkcionalno osnovo konstitutivnega prenosa signala pri receptorju BILF1.