Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v sredo po seji vlade pojasnil, da predlagajo na "prvi pogled malenkostno" spremembo zakona: "Iz zakona črtamo eno besedico, to je besedica predvsem." Vendar pa to pomeni, da se frekvence, ki so bile dane v rabo javni televiziji za javni interes, uporabljajo za potrebe izvajanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, in za potrebe zagotavljanja prenosa drugih programov posebnega pomena za Slovenijo v skladu z zakonodajo. "Skratka, samo zato in ne predvsem za to," je poudaril Turk.

Na odločitev vlade so se že odzvali na RTV Slovenija in izrazili "presenečenje nad odločitvijo vlade, da s predlogom novele ukinja konkurenco na področju digitalnega oddajanja televizijskih programov".

Kot je znano, sta bili v Sloveniji do zdaj zgrajeni dve omrežji (t. i. multipleksa), ki gostujoče televizijske programe prek omrežja oddajnikov po zraku razpošljeta do televizijskih sprejemnikov v gospodinjstvih. Multipleks A upravlja RTV Slovenija, kot upravljavec multipleksa B pa je bilo na razpisu izbrano podjetje Norkring, ki je pred kratkim napovedalo umik iz Slovenije.

RTV: Omrežje ni bilo zgrajeno iz denarja od prispevka
Turk je ob tem zatrdil, da so bile frekvence za multipleks A brez javnega razpisa dodeljene RTV Slovenija, ta pa je nato omrežje zgradila v bistvu iz denarja za RTV-prispevek. Na RTV-ju navedbe ministra zavračajo: "Ni res, da je RTV Slovenija zgradila multipleks A v bistvu iz denarja za RTV-prispevek. RTV Slovenija je financirala izgradnjo multipleksa A iz razvojnih sredstev, ki ne izvirajo iz prihodkov od RTV-prispevka." Ob tem so poudarili še, da je izgradnjo javni zavod financiral sam, z lastnimi sredstvi, "čeprav je v Zakonu o RTV Slovenija državi naložena obveznost sofinanciranja digitalizacije".

Za izgradnjo drugega, komercialnega omrežja, je bil leta 2008 izbran norveški Norkring. Ta je nato omrežje postavil s svojim denarjem. Vendar pa je to omrežje ostalo skoraj prazno, Turk pa za to "krivi" RTV Slovenija: "Komercialno omrežje je ostalo skoraj prazno, ker je javna televizija na svojem omrežju gostila svojo komercialno konkurenco po nižjih cenah, kot jih je bil sposoben zagotoviti tisti, ki je investiral v multipleks po tržnih cenah in seveda ni mogel razlike pokrivati iz RTV-naročnine."

"Cena regulirana od Apeka"
Na RTV Slovenija trditve zavračajo in pojasnjujejo, da je bilo njihovi enoti Oddajniki in zveze naloženo "izračunavanje stroškovne cene za oddajanje programov v prizemnem digitalnem omrežju, ki je regulirana od Apeka". "Menimo, da je bil v konkurenčnem boju na malem slovenskem trgu upravitelj multipleksa B celo v prednosti, saj ima RTV Slovenja regulirano ceno s strani Apek-a, upravitelj multipleksa B pa jo je lahko prosto oblikoval. RTV Slovenija ni nikoli kršila regulatornih odločb, saj programe v multipleksu A oddaja skladno z veljavno zakonodajo in dovoljenji in tržnega dela dejavnosti nikoli ni subvencionirala iz RTV-prispevka," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Na RTV-ju so še prepričani, da je slovenski trg izdajateljev televizijskih programov izredno majhen, "skupne zmogljivosti obeh multipleksov pa presegajo njihove potrebe, saj TV-programov, ki želijo oddajati na prizemnem digitalnem oddajniškem omrežju, ni niti za en multipleks". Pri tem so še opozorili, da bo v primeru sprejetja sprememb zakona RTV moral v celoti pokrivati stroške delovanja multipleksa A, saj prostih kapacitet ne bo mogel tržiti, kar bo pomenilo, "da bo imel javni zavod na voljo manj finančnih sredstev za ustvarjanje programskih vsebin".

Pro Plus: Predlog konkurenco spreminja v monopol
Tudi v medijski hiši Pro Plus so prepričani, da je predlog spremembe zakona "zgrešen", saj temelji na napačnih predpostavkah. Opozarjajo, da Norkringu vse od pridobitve koncesije dalje ni uspelo pridobiti oziroma zadržati niti enega samega izdajatelja TV-programov v svojem sistemu, "pri čemer je treba vzroke za tako stanje iskati predvsem v njem samem".

Pro Plus je še prepričan, da predlog novele zakona dozdajšnjo konkurenco spreminja v monopol enega ponudnika in dodaja, da namen sprememb po vladnem predlogu tako ni preprečitev gostovanja komercialnih izdajateljev v multipleksu A, ampak zagotoviti monopol operaterju multipleksa B. V največji komercialni medijski hiši poudarjajo še, da je bila cena digitalnega oddajanja v multipleksu A, ki jo določa RTV Slovenija, nadzirana od regulatorja in ugotovljena kot normalna tržna cena. Prav tako je ta cena v povezavi s pokritostjo signala najvišja mogoča cena, ki si jo lahko privoščijo izdajatelji za digitalno oddajanje, pojasnjujejo v Pro Plusu.

"Na slabšem bodo gledalci"
"Cena, ki jo ob doseženi skromni pokritosti s signalom zahteva Norkring, pa je povsem nerealna, zato bo posledica morebitnega sprejema novele zakona predvsem ta, da bodo gledalci s klasičnim sprejemom preprosto ostali brez programov slovenskih izdajateljev, ki so do zdaj gostovali v multipleksu A. S tem bo tudi konec digitalne radiodifuzije v Sloveniji, kot je bila pred leti vzpostavljena," še opozarjajo v medijski hiši, ki ima pod svojo streho med drugim programa POP TV in Kanal A.