Eksponentna rast procesorske moči in razvoj tehnologij umetne inteligence sta na točki, ko je umetna inteligenca postala zanimiva v komercialne namene, kar se je še pred kakšnim desetletjem zdelo čista utopija. Če je prvi računalnik v zgodovini, šlo je za slavni Deep Blue, šele leta 1997 zmogel premagati takratnega svetovnega prvaka v šahu Garija Kasparova, bi ga danes lahko premagal že vsak malo bolj "pameten" telefon, je v pogovoru za MMC poudaril IBM-ov tehnični direktor za JV Evropo Peter Geršak in dodal, da se nam trenutno pred očmi dogaja prihod kvantnega računalništva, svet pa se vrti vedno hitreje.

Komercializacije umetne inteligence so se pri IBM-u lotili s kognitivnim sistemom Watson, ki ga lahko naučimo marsikaj, in sicer od postavljanja diagnoz in terapij za rakave bolnike do ukvarjanja s spletno varnostjo. Bodo kognitivni sistemi v prihodnosti dobili tudi čustveno inteligenco? Bodo sposobni razumeti sarkazem in satiro? Bo človeštvo umetno inteligenco uporabilo v dobre ali zle namene? Geršak ostaja optimist, saj je prepričan, da bi že v 50 do 100 letih lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarili svet brez vojn, lakote in pomanjkanja.
Več v intervjuju spodaj.

Po kakšnem načelu deluje kognitivno računalništvo? Kako naučimo kovinski stroj avtonomno misliti?
Kognitivno računalništvo poskuša oponašati človeka. Kako ta razmišlja, kako se giblje, kako govori, in to vse skupaj ni nič drugega kot skupek matematičnih algoritmov, ki jih povezujemo v celoto, da dobimo praktično rešitev ter uporabno aplikacijo, s katero lahko računalniški program opravlja različne naloge namesto nas. Najprej ga učimo tako, da vnesemo neki korpus oziroma telo, ki predstavlja osnovno bazo znanja, iz katere zajema. Povemo mu, kaj je prav in kaj je narobe. Stroj zna tako razlikovati, kaj je želeni cilj.
Si lahko stroji sami izmišljujejo, kaj je prav in kaj narobe ter pišejo lastna pravila?
Lahko, če jih tako programiramo, a jaz tega vsekakor ne bi avtomatiziral, ker mora končno presojo vedno imeti človek. Stroj se sam uči tako, da mu damo možnost dopolnjevanja baze znanja. Vsako nalogo, ki jo izvede, lahko analizira, tako da ve, kaj je naredil, na podlagi naše povratne informacije pa ve tudi, kako dober je bil rezultat. Če gre za najboljšo mogočo potezo v takšnih okoliščinah, bo to izkušnjo zapisal v bazo znanja za prihodnje primere.
Človeška šibkost je pozabljanje, stroj pa nikoli ne pozabi ničesar. Je pa dejstvo, da nekega generalnega programa z vseobsegajočim znanjem na svetu ni. So sicer različni poskusi, da bi se naredila vseobsegajoča baza podatkov oz. korpus, a za zdaj tega še ni. Takrat ko bo, moramo poskrbeti, da bo uporabljen v dobro človeštva.

Kakšne so še prednosti razmišljujočih strojev, ki ne pozabljajo?
Ljudje nismo dobri pri prepoznavanju vzorcev, tu mislim na primere, ko gre za velike količine podatkov. Druga prednost je lociranje in dostopanje do znanja, kar lahko stroj naredi v zelo kratkem času, pri človeku pa gre to počasneje. Tretja prednost je eliminacija pristranskosti, saj stroj vedno presoja racionalno, a v obsegu tega, kar je naučen. Kognitivni sistemi so tudi odlični pri procesiranju naravnega jezika. In seveda stroji imajo praktično neomejene zmogljivosti.

Če podam na primer kontrolo barve avtomobila, smo za zdaj še ljudje tisti, ki potem ko je avto narejen, gledamo, ali je barva oz. odtenek barve laka v redu. Človek pa se utrudi, postane po določenem času nepozoren, kar za stroje ne velja. Stroj lahko 24 ur na dan analizira, ali je odtenek barve laka znotraj toleranc.
IBM-ov kognitivni sistem Watson for Oncology (op. a. Watson za onkologijo) dnevno prebira novo literaturo, ki nastaja na tem področju in jo dodaja že obstoječemu korpusu znanja, saj je do zdaj imel že več kot 15 tisoč ur učenja z najboljšimi zdravniki na področju npr. raka dojke.

Boste rekli, da Watson zdravi bolje od človeškega zdravnika, ga lahko kar nadomesti?
Watson pomaga postaviti diagnozo in predlaga ustrezno metodo zdravljenja, toda zdravnik je še vedno tisti, ki se na koncu odloči. Trenutno stroj diagnosticira in predlaga zdravljenje tako dobro kot najboljši zdravniki in se hkrati še vedno uči. Gre za podporo zdravniku, ki tako lahko sprejme boljše, bolj informirane odločitve glede zdravljenja pacienta.

Omenili ste prepoznavanje vzorcev s čimer med drugim merimo tudi človeški inteligenčni kvocient (IQ), potem lahko rečeva, da so stroji potencialno neskončno inteligentnejši od ljudi?
Če gledamo samo na inteligenčni kvocient (IQ) in če je kognitivni sistem seveda natreniran na reševanje takšnih nalog, lahko temu tako rečeva. Obstajajo pa tudi druge vrste inteligence, kot je emocionalna ali čustvena inteligenca (EQ) oz. socialna inteligenca, česar stroji za zdaj še nimajo – zato jih v bistvu poimenujemo umetna inteligenca.
Bodo stroji v prihodnosti dobili tudi čustveno inteligenco?
Razumeti emocije je za kognitivne sisteme še vedno dokaj težka naloga. Npr. ali bodo kognitivni sistemi lahko kadar koli razumeli sarkazem ali satiro? V nekem kontekstu je lahko stavek mišljen sarkastično, v drugem kontekstu pa je lahko enak stavek satiričen ali pa v tretjem čisto normalno in dobronamerno mišljen. Količina podatkov za analizo ter procesna moč kognitivnih sistemov nenehno narašča. Predpostavlja se, da bodo v prihodnosti kognitivni sistemi sposobni razločevati različne tipe emocij. Prihodnost bo pokazala, ali bodo kognitivni sistemi nekoč v prihodnosti sposobni občutiti občutke in s tem postati čustveno inteligentni.
Na kaj vse se poleg onkologije spozna vaš pametni program Watson, ki ste ga prej omenili?

Treba je vedeti, da je Watson družina specializiranih kognitivnih rešitev. Torej je teh t. i. Watsonov veliko. Eden je prej omenjeni za onkologijo, ki na podlagi diagnoze in zdravstvenega stanja bolnika glede na izkustvene vrednosti iz preteklosti ponudi zdravniku optimalno terapijo. Gre za namensko zgrajen stroj, ki zdravnikom pomaga pri zdravljenju pacientov z rakom.

Drugi takšen je Watson for Cyber security (op. a. Watson za kibernetsko varnost), ki pa je zgrajen na takšen način, da sodeluje vzajemno s sistemom za zbiranje varnostnih informacij in dogodkov (op. a. angl. SIEM – Security information and management system), ki zbira podatke in dogodke z računalniških omrežij ter računalnikov, za katere je odgovoren. Lahko se zgodi napad na dva računalnika v podjetju in prej je moral vse te dogodke korelirati ter analizirati varnostni inženir ročno, da je ugotovil, ali gre za isti napad. Z uporabo kognitivnih sistemov za kibernetsko varnost se identifikacija vrste varnostnega napada oziroma vdora ali kakršne koli nenormalnosti v informacijskem sistemu in reakcije nanjo tako zmanjša z nekaj ur na zgolj minute. In vemo, da je v takšnih primerih, ko se npr. računalniški virus hitro širi po omrežju, hitra reakcija še posebej ključna.

Tretji primer pa so Watson API-ji (op. a. Watson vmesniki uporabniških programov), s katerimi lahko sestavljamo naše aplikacije po potrebi – kot legokocke. Torej lahko zelo hitro in enostavno, brez veliko programiranja naredimo lastno aplikacijo, ki vsebuje tudi kognitivne elemente. Ta platforma se imenuje IBM Bluemix in je dostopna prav vsakemu, do določene količine porabe zastonj.
Umetna inteligenca je s kognitivnim računalništvom močno napredovala, kajne?
Začetki raziskav umetne inteligence segajo dolga desetletja nazaj, okoli 60 let v preteklost, zdaj pa so tehnologije umetne inteligence že na tej ravni, pa tudi procesorska moč računalnikov, da je umetna inteligenca postala zanimiva v komercialne namene. Torej to, kar IBM imenuje kognitivno računalništvo, je komercializacija umetne inteligence, kar se je mogoče še pred desetletjem zdelo utopično. A informacijska tehnologija je naredila takšen skokovit preboj, da se zdaj lahko zelo hitro izvajajo kompleksni algoritmi umetne inteligence in da se lahko obdelujejo ogromne količine podatkov praktično že v realnem času.
Za primer poglejmo ameriški kviz Jeopardy!, kjer postavljajo izredno kompleksna vprašanja. Tekmovalci morajo biti praktično "wikipedia" in "klikerji" jim morajo hitro delati, da lahko pravilno sklepajo ter hitro odgovarjajo. Leta 2011 je Watson tekmoval proti dvema šampionoma in zmagal. Takratna strojna oprema je bila 19 IBM POWER7 strežnikov v gruči z 2880 procesorji in 16 TB delovnega pomnilnika. S pomočjo te strojne opreme in specializirane programske opreme ter ogromnega korpusa mu je uspelo vprašanja razumeti in na njih odgovarjati v realnem času. To je bil velik računalnik, a dandanes, zgolj šest let pozneje, je podobno zmogljiv računalnik v 40-centimetrski škatlici.
Drugi primer pa je slavni računalnik Deep Blue, ki je v šahu leta 1997 premagal aktualnega svetovnega prvaka Garija Kasparova, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Danes so že pametni telefoni tako zmogljivi, da je veliko vprašanje, če bi jih Kasparov premagal v šahu. Eksponentna rast razvoja tehnologije, ki se dogaja danes, je neverjetna in zato se svet vrti vse hitreje.

Kje vidite razvoj v prihodnjih 10, 20 letih?
Umetna inteligenca bo znala vohati, tipati, znala bo gledati in razumeti slikovne vsebine, znala bo slišati tisto, kar je pomembno, in delati nevidne stvari vidne. Torej v petih letih bomo lahko z mobilnim telefonom tipali in vohali, veliko pa je treba še narediti na področju procesorske moči na končnih napravah, da ne bo več treba pošiljati npr. videa v analizo na strežnik v oblaku, ampak se bo ustrezna analitika vrtela kar na našem pametnem telefonu. To je nekaj izmed smeri, kamor se bo zagotovo razvijalo kognitivno računalništvo.
Digitalizacija prav vsega po eni strani omogoča veliko svobodo, saj je vse le nekaj klikov stran, a po drugi strani predstavlja tudi veliko nevarnost zaradi potencialnih kibernetskih napadov. Kje vidite rešitev za omenjeno dilemo?
Dobro vprašanje. Po navadi je kibernetski kriminal vedno korak pred drugimi, razen če ga z dovolj pozornosti in po možnosti z uporabo umetne inteligence prehitimo. Nekaj takega poskuša Watson for Cyber Security, ki globinsko spremlja dogajanje na spletu, prebira tvite, pregleduje, kaj se dogaja na spletnih straneh ... itd. Iz določenih signalov lahko ugotovi, da se bo zgodil kibernetski napad in ustrezno preventivno ukrepa. Omenjena tehnologija se sproti uči in izpopolnjuje, tako da postaja vedno bolj učinkovita. Kibernetski kriminalci verjetno razvijajo podobno tehnologijo v svoje namene, tako da se bosta v prihodnosti prav mogoče spopadali umetni inteligenci na obeh straneh – na beli in črni strani.
Zdaj se nam pred očmi dogaja prihod kvantnega računalništva, ki bo izredno močno na področju kriptografije oz. šifriranja. Dešifriranje podatkov šifriranih z modernimi algoritmi, ki jih dandanašnji še celo najmočnejši računalniki razvozlajo mogoče desetine, stotine let, bo kvantni računalnik zlomil za šalo. Cel koncept varnosti, ki trenutno velja, se bo zamajal in prehod v dobo kvantnih računalnikov bo treba skrbno načrtovati globalno, saj bodo kot specializirano orodje. Spremenili bodo veliko tega, kar danes vemo in počnemo na področju varnosti in šifriranja podatkov.
Obramba pred kvantnim računalnikom je ...
Kvantni računalnik! To je kot specializirano orožje, če jo imata obe strani se vzpostavi ravnotežje.

Kdaj bodo razmišljujoče naprave oziroma roboti postali pametnejši od ljudi in ali je to lahko potencialno nevarno za človeštvo?
Po današnjih napovedih se bo to zgodilo okoli leta 2050, ko bomo prešli točko t. i. singularnosti in bo umetna inteligenca postala pametnejša od človeka na vseh področjih. Prof. Dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožefa Stefana je pred kakšnim letom dejal, da ko bomo prišli do točke singularnosti in bodo stroji postali pametnejši od nas, bomo dobili superinteligenco, kar ni nujno slabo. Če jo bomo znali izrabiti v dobre namene, bo to super in človeštvo bo uspevalo ter se razvijalo naslednja stoletja.

V znanstvenofantastičnih filmih v črnih scenarijih na Zemlji zavladajo roboti, ki zasužnjijo ljudi ...
Točno tako. Če ste brali Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem, takrat niso vedeli, kaj je to podmornica, zdaj pa je to nekaj standardnega. Torej tudi ti filmi na nekakšen način kreirajo prihodnost.

Bo človeštvo superinteligenco uporabilo v dobre ali slabe namene, kaj mislite?
Ostajam optimist. Verjamem, da bomo ljudje zmogli uporabiti tehnologije umetne inteligence v korist in blaginjo človeštva in da se bo zavest ljudi na našem modrem planetu dvigovala ter bo potreba po vojnah in podobnih nasiljih zamrla. V obdobju od 50 do 100 let bi lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarili svetovno družbo, ki ne pozna več vojn in lakote. Dobrine, kot so hrana, bivalni prostor, potreba po varnosti, itd., bi lahko s pomočjo umetne inteligence postale dostopne vsem ljudem, kar bi omogočilo, da bi se lahko osredotočili na stvari, o katerih si še dandanašnji človek zamisliti ne more, da obstajajo. Torej bodimo optimisti – prihodnost je svetla!