Ključni element nove metode je sporočilen RNK ali mRNK (gre za specifičen del DNK, ki se v procesu prepisovanja prepiše v mRNK, na podlagi katerega v procesu prevajanja s pomočjo ribosomov nastane določena beljakovina), piše portal ScienceDaily.

Cepivo sestavljajo trakovi mRNK, ki ga je mogoče sprogramirati, da proizvaja katero koli virusno ali bakterijsko beljakovino. Te molekule nato zapakirajo v posebno molekulo, jo dostavijo v celico, kjer se prevede v beljakovino, ki sproži odziv imunskega sistema.

Postopek je izredno prilagodljiv, saj je MIT-ovim raziskovalcem uspelo na podlagi te metode ustvariti cepiva proti eboli, H1N1 ter zajedavcu, sorodnemu tistemu, ki povzroča malarijo. "Ne glede na antigen, ki smo ga uporabili, smo lahko izzvali popoln odziv protitelesc in T-celic," je pojasnil eden izmed avtorjev študije, Omar Khan. Vsa preizkušena cepiva so bila pri poskusih na miših 100-odstotno učinkovita, zato znanstveniki zdaj že poskušajo uporabiti to metodo za razvoj cepiv, ki bi celice naučila prepoznati in uničiti rakaste tvorbe.

Nanotehnologija omogočila preskok
Še dodatna prednost metode pa je to, da z njeno pomočjo lahko cepiva izdelajo zgolj v enem tednu, kar močno skrajša čas za ukrepanje v primeru morebitnega izbruha bolezni. Tradicionalna cepiva namreč temeljijo na nedejavnih oblikah virusov ali drugih patogenov in zahtevajo dolgo časa za izdelavo ter so v nekaterih primerih lahko tudi nevarna.

Metoda s kodiranjem mRNK pa je privlačna, ker v ciljnih celicah izzove proizvodnjo točno določenih beljakovin in posledično močnejši imunski odziv, kot če bi te beljakovine zgolj vbrizgali. Ideja je sicer stara že 30 let, a do pojava nanotehnologije, ki se uporablja pri tej novi metodi, še raziskovalcem ni uspelo odkriti varnega in učinkovitega načina dostave.