"Ženske se sicer odločajo za znanstveno pot, ampak v trenutku po doktoratu obupajo. Zakaj je tako, pa ne vemo, zakaj jim kar naenkrat zmanjka moči," je v oddaji Dobro jutro dejala Mirijam Vrabec, ena od prvih dveh štipendistk programa L'Oréal - UNESCO Za ženske v znanosti v Sloveniji, ki danes vodi ocenjevalno skupino programa, sicer pa je zaposlena na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se med drugim ukvarja s krožno ekonomijo, uporabo ogljikovega dioksida in nizkoogljično proizvodnjo cementa.

Nosilca programa L'Oréal Adria in Nacionalna komisija za UNESCO v Sloveniji s štipendijami že 15 let podpirata mlade raziskovalke. Doslej je bilo v program vključenih 40 mladih znanstvenic, v letošnjem jubilejnem letu se jim bodo pridružile še tri nove štipendistke. "Ta štipendija je nekaj lepega, ki te doleti v letu, ko končuješ doktorsko delo, ko se vse nabere, na koncu si, a te pred zaključkom čaka cel kup dela, vsega imaš dovolj. Pride ravno v trenutku, ko potrebuješ en potisk naprej," je dejala Mirijam Vrabec. Opozorila je, da je v Sloveniji odstotek žensk v znanosti še vedno zelo nizek v primerjavi z evropskim povprečjem. "Mogoče počasi lezemo navzgor, ampak še vedno smo precej prenizki," je dejala.

Kaj kažejo številke

Po svetu je znanstvenic 29,3 odstotka, na ravni Evropske unije 41 odstotkov, v Sloveniji pa je po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada delež žensk v raziskovalni dejavnosti za leto 2016 znašal precej pod povprečjem EU-ja, le 34,5 odstotka.

"V lanskem letu je bilo na doktorski študij vpisanih več deklet kot fantov. Kam ta dekleta poniknejo? Tu moramo vztrajati, kajti če moški in ženske sodelujemo, bomo prišli do tistih pravih rezultatov – ženske pogledamo na probleme z drugega zornega kota, pristopimo k rešitvi na drugačen način. Skupaj bomo prišli do pravih rezultatov, drugače bomo vsi na izgubi," je prepričana Mirijam Vrabec.

Opaža, da se je položaj žensk v znanosti od njenega prejetja štipendije spremenil: "Več se govori o tej problematiki, zdi se mi tudi, da se več ljudi zaveda dejstva, da je na področju znanosti delež žensk premajhen. Še posebej na višjih, vodilnih položajih v znanosti." Sama misli, da so na njenem področju naravoslovja ženske v znanosti enakopravne, a glavna težava je v tem, da so številčno premalo zastopane: "Tretjina ni zadosti, da bi lahko tvorno prispevale pri implementaciji našega intelektualnega potenciala, in tako ne moremo dovolj prispevati k razvoju znanosti". Ob tem je dekleta pozvala, naj se ne ustrašijo, naj vztrajajo na znanstveni poti: "Vse je združljivo, družina, znanstveno življenje – vse se da, vse se zmore, pogumno naprej."

V znamenju pandemije

Letošnji mednarodni dan naslavlja temo znanstvenic v prvih vrstah boja proti covidu-19. Kot so zapisali na spletni strani Unesca, je pandemija covida-19 opozorila na ključno vlogo raziskovalk na različnih ravneh boja proti covidu-19, od napredka na področju znanja o virusu in razvoja orodij za testiranje pa vse do razvoja cepiv.

Po drugi strani pa je pandemija imela tudi pomembne negativne učinke na znanstvenice, še posebej na tiste na začetku kariere. Prispevala je k povečanju obstoječega razkoraka med spoloma ter razkrila razlike med spoloma na področju znanosti. Vse to je po mnenju Unesca treba nasloviti z novimi politikami, iniciativami in mehanizmi za podporo žensk in deklet v znanosti.

Omenjene teme bodo naslovili tudi v okviru letošnjega krovnega dogodka mednarodnega dne z naslovom Znanstvenice v prvih vrstah boja proti covidu-19, ki bo potekal na spletu. Dan bo s spletnim dogodkom Onkraj meja: Enakost v znanosti za družbo zaznamovala tudi organizacija Združenih narodov.

Resolucijo, s katero je bil vzpostavljen mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 2015. Dan promovira udeležbo žensk in deklet v znanosti ter doseganje enakopravnih možnosti žensk znotraj znanstvene skupnosti.

Ministrica opozorila na stereotipne predstave o vlogi spolov

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarila pomembno vlogo, ki jo na področju raziskav in razvoja predstavljajo raziskovalke. Dejala je, da se ministrstvo zavzema za spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti. "V povezavi s tem na ministrstvu pozdravljamo pobudo Evropske komisije, da se z novim okvirnim programom za financiranje raziskav in razvoja uvede novo pravilo, ki določa, da bodo morale imeti javne institucije, ki se želijo prijaviti na razpise Obzorje Evropa, sprejet načrt za enakost spolov," je zapisala v poslanici.

Poudarila je tudi, da se je ob tem dnevu pomembno spomniti tudi preteklih prispevkov žensk v znanosti. "Tistih redkih, ki jih najdemo v učbenikih, kot tudi tistih, ki so v njih spregledane, ter se še bolj zavemo, da ženske pomembno prispevajo k reševanju velikih problemov človeštva v 21. stoletju. Za reševanje le-teh moramo izkoristiti ves človeški potencial. Tako se lahko tudi raziskovanje bolje odziva na skupne in globalne družbene izzive, kot je tudi pandemija covida-19," je zapisala ministrica ter pozvala k skupnemu boju za odpravo stereotipnih predstav o vlogi spolov.

"Že zgolj z našim odnosom in podporo lahko dajemo pomembno težo glasu žensk v znanosti. Dejanja in spoznanja znanstvenic pa so tista, ki na koncu govorijo sama zase, z dejstvi in dokazi," je sklenila ministrica.