Samica je v virginijski akvarij prišla kmalu po njenem rojstvu v divjini. V akvariju je živela skoraj osem let, družbe pa ji ni delal noben samec iste vrste. Pred kratkim je, potem ko so jo prestavili iz bazena za veterinarski pregled, poginila. Obdukcija je pokazala, da je Tidbit nosila skoraj popolnoma razvitega mladiča, ki je bil tik pred skotitvijo. Analiza DNK-ja je pokazala, da mladič ni imel očeta. Deviško rojstvo se sicer imenuje partenogeneza.

Podoben primer se je zgodil pred šestimi leti, ko je samica morskega psa v živalskem vrtu v Omahi skotila mladiča, prav tako brez oploditve samca. Da se je to res zgodilo, so znanstveniki ugotovili šele lani, ko so opravili DNK-analizo.

Partenogeneza bolj običajna, kot si mislimo
Demian Chapman, strokovnjak za morske pse na univerzi Stony Brook v New Yorku, ki je pred enim letom opravil DNK-analizo, je dejal, da ta primer kaže, da partenogeneza pri morskih psih ni srečno naključje in da je pojav najverjetneje bolj običajen, kot si morda mislimo. Partenogenezo so že zaznali pri komodo zmajih, kačah, ptičih, ribah in dvoživkah.

Partenogeneza je pojav, ko je mladič spočet, ne da bi semenska tekočina samca oplodila jajčece samice. Pri obliki partenogeneze, ki jo poznamo pri morskih psih, se materini kromosomi delijo med razvojem jajčeca.

Kako morskim psom to uspe, še ni znano. Chapman je dejal, da najverjetneje "aktivirajo" hormone, ki sprožijo razvoj jajčec brez prisotnosti samca, ali pa se jajčece samo razvije v plod, v primeru, da ni oplojeno.

Chapman priznava, da odkritje nekoliko spreminja biološke učbenike, hkrati pa dokazuje, da morske globine še vedno skrivajo določene skrivnosti. Dodal je, da so morski psi prevečkrat tarča pobojev, zato je treba nekaj narediti, da se to ustavi, sicer morski psi ne bodo živeli dovolj dolgo, da bi ljudje odkrili vse njihove skrivnosti.

A. M.