Da so ostanki znanstvenega raziskovalnega satelita Rosat padli na Zemljo nekje med Indijo in Tajsko, je nemška vesoljska agencija izračunala s pomočjo podatkov partnerskih agencij, med katerimi so bile večinoma ameriške. Niso pa mogli ugotoviti, ali so deli 2,5-tonskega satelita padli tudi na Zemljo, saj naj bi večina satelita v ozračju zgorela.

Satelit je v Zemljino atmosfero vstopil v nedeljo zjutraj med 3.45 in 4.15 po srednjeevropskem času, njegovi ostanki pa naj bi Zemljino površino dosegli v 10 do 15 minutah, saj so potovali s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. "Z vrnitvijo satelita Rosat se je dokončno končala uspešna nemška znanstvena vesoljska odprava," je povedal vodja Nemškega vesoljskega centra (DLR) Johann-Dietrich Worner.

Satelit so upokojili leta 1999
Znanstveni raziskovalni satelit Rosat so v vesolje umestili leta 1990, upokojili pa leta 1999, potem ko so ga uporabljali za raziskavo črnih lukenj in zvezd, z njim pa so opravili tudi prvi pregled virov rentgenskih žarkov s teleskopom. Satelit je leta 1990 na Zemljo poslal prve rentgenske posnetke Lune, posnetke galaksije Andromeda in prvi ujel rentgenske žarke kometov.

Pred dobrim mesecem je v Južni Tihi ocean brez škodljivih posledic padel mrtvi Nasin satelit UARS, katerega ostanki so bili nekaj manjši in lažji od nemškega Rosata. Ostanki satelita v velikosti avtobusa so preleteli Afriko in severni Atlanski ocean ter končali v Tihem oceanu.