Robert Korty s kolegom Williamom Boosom s teksaške univerze A & M poskuša odkriti razloge, zakaj je prišlo do te nenadne spremembe, kar bi lahko prispevalo tudi k boljšim padavinskim modelom, poroča portal ScienceDaily.

Raziskovalca sta v svoji študiji opazovala padavinske vzorce iz holocena in jih primerjala z današnjim gibanjem velikega območja intenzivnih tropskih padavin, imenovanega intertropsko konvergenčno območje. Prek računalniškega modeliranja sta našla povezave s padavinskimi vzorci izpred tisoče let in ugotovila, da je bilo na območju Sahare veliko zelenja.

Njun model je razkril tudi, da so tropski deževni pasovi povezani z dogajanjem drugje po svetu prek t.i. Hadleyjeve celice, ki srka zrak iz bližine ekvatorja, ga dvigne do višine okoli 15 kilometrov in se nato v subtropskih predelih znova spusti, pri čemer se zrak suši, kar lahko ustvari puščavske razmere.

"Doslej je bila kar neke vrste skrivnost razumeti, kako se lahko tropski deževni pas premakne tako visoko severno od ekvatorja. Naši izsledki pa kažejo, da lahko pride do velikih premikov padavin na enem delu oble, čeprav se pas drugje kaj dosti ne premakne," je pojasnil Korty.

Kako bosta vplivala El Niño in La Niña?
Novi podatki bi tako lahko pomagali bolje razumeti, kako se v sodobnem času tropski deževni pasovi lahko premikajo zaradi pojavov, kot sta El Niño in La Niña in kako se bodo zaradi tega spreminjali padavinski režimi.