Za projekt je podjetje Kolos od zasebnih norveških vlagateljev zbralo že nekaj milijonov dolarjev, za pokritje preostalih stroškov pa se po poročanju BBC-ja dogovarjajo z ameriško investicijsko banko.

Podatkovni center bi postavili v mestu Ballangen, ki leži znotraj arktičnega kroga, kar bo po prepričanju predstavnikov Kolosa znižalo stroške za elektriko zaradi hladnega vremena in hidroenergije, ki je na voljo v okolici.

Po načrtih naj bi imel center prvotno moč 70 MW, v roku desetih let pa naj bi se to povečalo na kar 1.000 MW.

Za primerjavo, družba Amazon naj bi se v svojem podatkovnem centru v Ashburbu v ameriški zvezni državi Virginija približevala moči 1.000 MW, a njihovi strežniki so razpršeni na širšem območju in ne v enem središču.

Nedaleč stran od Ballangena, okoli 385 kilometrov prek meje na Švedskem ima od leta 2013 enega svojih večjih podatkovnih centrov največje spletno družbeno omrežje Facebook, ki ima moč 120 MW. Tudi sicer imajo večji podatkovni centri moč manj kot 200 MW.

Kabli položeni, študenti na voljo
Kolosu bo koristilo, da je območje že prepredeno s kopico optičnih kablov, ki so jih postavili ob železniški progi, nekoč namenjeni za prevoz železove rude iz krajevnih rudnikov na Švedsko.

V današnjih časi Evropska unija in norveška vlada na veliko vlagata v gradnjo jezov za hidroelektrarne, v bližini pa je tudi nekaj vetrnih elektrarn.

"Gre za naravno hladno območje z idealno vlažnostjo, tako da lahko vzdržujemo strežnike brez umetnega hlajenja," je za BBC povedal sopredsednik uprave Kolosa Mark Robinson, ki prednosti vidi tudi v bližnji univerzi, kjer iz tehnologije vsako leto diplomira okoli 200 študentov in nekaterih od njih v podjetju vidijo tudi bodoče zaposlene.