A jih čaka še kar nekaj dela. Kot so zapisali, med drugim potrebujemo programsko usmerjeno financiranje, ki bo po obsegu primerljivo s povprečjem v EU-ju. Skrbnikom proračunskih sredstev pa je treba dokazati tudi, da je znanost priložnost in da je potreben zakon, ki razvoj znanosti podpira in ne zavira.

Organizatorji so na družbenem omrežju Facebook pozvali raziskovalce in druge, da se pridružijo shodu in da vsi skupaj sporočijo politiki, da je znanost pomembna za razvoj družbe, a da v Sloveniji ni več konkurenčna, da znanstveniki ne morejo normalno delati ter biti več konkurenčni tujim raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam.

Shod je podprla tudi Mlada akademija, kajti pomanjkanje sredstev prizadene najbolj mlade znanstvenike, ki so prepuščeni projektnemu delu za določen čas.

Organizacijski odbor je udeležencem shoda ponudil miniplakate, nalepke in priponke z geslom Zakaj ne za znanost?. V okviru dogodka je bil tudi kratek koncert, na govorniškem odru pa so udeležene nagovorili raziskovalke in raziskovalci vseh generacij z različnih področij znanosti.

Enake zahteve kot lani
"Namen shoda je identičen kot lani," je dejal direktor ZRC-ja SAZU-ja Oto Luthar. Tudi če bodo predstavniki ministrstva ali vlade ponujali informacijo o dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev za znanost in raziskave, za kar so jim raziskovalci sicer hvaležni, to po mnenju Lutharja ni nič drugega kot krpanje.

"Slovensko okolje potrebuje dobro razvito znanost, ker je to enako razvoju. Potrebujemo spodobno financiranje in naj se končno neka pogumna vlada odloči in se približa enemu odstotku BDP-ja za raziskovalno dejavnost," je pojasnil in poudaril nujno potrebo po sprejetju novele zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je zdaj obtičala nekje v medresorskem usklajevanju.