1. SLS prispel na izstrelišče

Nasina megaraketa SLS je prvič na izstrelišču. Le da tam ni zato, da poleti proti Luni. Podvržena je pomembnemu testu, imenovanemu mokra vaja (ang. wet dress rehearsal). V sklopu vaje bodo izvedli vse priprave na izstrelitev, vključno s točenjem goriva (zato "mokra"), le prižiga ne bo. Namen mokre vaje je najti vse pomanjkljivosti v načrtovanju in izvedbi. Ker gre za novo, pa tudi zelo kompleksno raketo, so jih pričakovano nekaj že našli, in posledično poskusa mokre vaje prekinili 4. ter 5. aprila. Primeri zapletov: Ventil za dotakanje tekočega vodika so delavci ročno zaprli, zato ga računalniško niso mogli odpreti. Dotični ventil je nižal tlak v rezervoarju med točenjem. Ventilatorji v prenosni izstrelitveni platformi, ki skrbijo za izpihovanje nevarnih plinov, so zatajili. Podizvajalec ni dostavil dovolj obljubljenega tekočega dušika. Težave so se pojavile na helijevem sistemu, povezanem z motorjem druge stopnje.

Kot je na svetovnem spletu komentiral izkušeni, upokojeni nadzornik poletov Wayne Hale: gre za pričakovane, manjše neprijetnosti, ki se jih lahko hitro odpravi. Če bodo našli večje, bi morda bili primorani v menjavo ali celo preoblikovanje delov rakete, kar bi prvi polet zamaknilo za mesece in mesece.

Sicer pa so uspešno opravili nekaj načrtovanih nalog, naštete so tukaj.

V sklopu mokre vaje raketo, položeno na prenosno izstrelitveno platformo, s pomočjo goseničarja pripeljejo do ploščadi. Tam jo povežejo z vso talno infrastrukturo in preverijo interakcijo med sistemoma. Nato raketo napolnijo z gorivom, izvedejo odštevanje, jo znova izpraznijo, odklopijo in odpeljejo nazaj v hangar (Vehicle Assembly Building).

Avdio: Nasina konferenca o mokri vaji

Naslednji poskus je predviden v soboto zvečer, po tem, ko bo s sosednje ploščadi v vesolje poletela raketa Falcon 9 z vesoljsko ladjo Crew Dragon.

Pričujoča raketa SLS bo izstreljena predvidoma junija. Na pot okoli Meseca in nazaj bo poslala vesoljsko ladjo Orion misije Artemis I. Orion bo prazen. Tako bodo preizkusili sisteme in manevre pred misijo Artemis II, ki bo predvidoma leta 2024 na podobno pot poslala astronavte, leto pozneje pa naj bi ljudje znova hodili po Luni.

Sicer pa se nad SLS-om in Orionom zbirajo temni oblaki. Inšpekcijski pregled programa je pokazal, da bo ena sama izstrelitev programa Artemis stala več kot štiri milijarde dolarjev. Za primerjavo: če dodamo dve milijardi, dobimo proračun Evropske vesoljske agencije.

A to bi še šlo, ker program podpira številna delovna mesta po ameriških zveznih državah, ukinitev bi številnim izvoljenim predstavnikom ljudstva lahko zatresla stolčke. Glavna "grožnja" SLS-u in Orionu je SpaceX-ov program Starship.

Video: Nasin simpozij o vplivu SLS-a na gospodarstvo

SpaceX s Starshipom pripravlja raketo in vesoljsko ladjo naslednje generacije, ki bo – po trditvah podjetja – vsaj stokrat cenejša in obenem občutno zmogljivejša od dvojca SLS-Orion. In ko bodo ljudje enkrat v Starshipu živi in zdravi prišli na tla Meseca, se bo javnost, s tem pa tudi politika, morala vprašati, zakaj ne opravijo kar celotne poti v Starshipu. Kaj SLS sploh išče poleg? In uspešna pot na Luno s Starshipom je precej verjetnejša, ker ga Nasa nujno potrebuje in bo prispevala svoje dragocene izkušnje pri načrtovanju.

Ameriška vlada je sicer v svežem predlogu proračuna Nase dvignila postavko lunarnega pristajalnika za 300 milijonov dolarjev. To pa zato, da lahko agencija začne uradno iskati alternativni lunarni pristajalnik. Proračun mora skozi predstavniški telesi, kjer bo zelo verjetno precej spremenjen.

2. Prva popolnoma zasebna odprava na Mednarodno vesoljsko postajo

V petek ob 17.17 po našem času je bila s Cape Canaverala, sosednje ploščadi 39A, izstreljena SpaceX-ova raketa Falcon 9 in v nebo ponesla vesoljsko ladjo Crew Dragon. Ta se je v soboto malo po 13. uri uspešno priklopila na Mednarodno vesoljsko postajo. Iz nje so se izkrcali štirje zasebni astronavti. Na postaji bodo ostali predvidoma devet dni v sklopu misije Axiom-1.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji A Shortfall Of Gravitas. To je bil njen peti polet.

Posebnost misije je v tem, da jo je v celoti plačal zasebnik. Polet je organiziralo zasebno podjetje Axiom Space. Gre torej za prvo povsem zasebno odpravo na Mednarodno vesoljsko postajo in nadaljevanje trenda, ki bo kmalu pripeljal do tega, da bo zasebnih vesoljeplovcev več kot državnih.

Prvi v posadki je Larry Connor, ameriški podjetnik. Z 71 leti je drugi najstarejši človek, ki je poletel v orbito. (Prvo mesto še vedno drži legendarni John Glenn, prvi Američan v orbiti, ki je leta 1998 s 77 leti poletel še na Space Shuttlu.) Sledi izraelski vlagatelj Ejtan Stibe, ki bo drugi v vesolje izstreljeni Izraelec (prvi je tragično končal v nesreči Columbie leta 2003). Stibe bo s 63 leti tretji najstarejši leteči vesoljec. Tretji član posadke je spet investitor, Kanadčan Mark Pathy. Poveljnik posadke in pilot SpaceX-ovega Dragona, v katerem bodo poleteli, pa bo Michael Lopez-Alegria, upokojeni Nasin astronavt, ki je bil v vesolju že štirikrat. S 63 leti, a nekaj meseci manj kot Stibe, je četrti najstarejši astronavt ob poletu v orbito.

Video: Posnetek izstrelitve

Avdio: Posnetek nadzornega središča

Crew Dragon je trenutno edina delujoča ameriška vesoljska ladja za prevoz posadke. Nasa je od SpaceX-a pred kratkim odkupila še tri odprave na MVP. SpaceX pa je presenetljivo sporočil, da novih Crew Dragonov ne bo več izdeloval. Vzdrževal bo le štiri kose, ki so mnogokrat uporabni. Sproščena sredstva bo prelil v razvoj programa Starship. A za vsak primer naj bi proizvodno linijo za Crew Dragone ohranili.

Crew Dragon je za ZDA še posebej dragocen ob robu vojne v Ukrajini, ki trga niti med zahodnimi državami in Rusijo, torej partnerji pri Mednarodni vesoljski postaji. Nekaj več o tem v naslednjem poglavju.

3. Vande Hei poslednji ameriški astronavt v Bajkonurju za dolgo časa?

Sorodna novica Ameriški astronavt in ruska kozmonavta so se vrnili z Mednarodne vesoljske postaje

V ZDA in Evropi je bilo pred dobrim tednom dni precej ljudi živčnih. Z Mednarodne vesoljske postaje se je namreč v ruskem Sojuzu MS-19 – poleg kozmonavtov Pjotra Dubrova in Antona Škaplerova – vračal tudi astronavt Mark Vande Hei.

(Vande Hei je sicer postavil ameriški rekord po enkratnem trajanju bivanja na MVP-ju pri 355 dneh. Za 15 dni je nadgradil rekord Scotta Kellyja, znanega po zanimivem eksperimentu.)

Pojavljale so se špekulacije, da utegnejo Rusi Vande Heiu zavrniti vstop v vesoljsko ladjo ali pa mu greniti življenje po vrnitvi na tla, sicer sredi kazahstanske stepe. Nič takšnega se ni zgodilo, dogodek je minil brez zapletov in vsaj sodeč po ameriškem ter ruskem videoprenosu v duhu vesoljskega sodelovanja, kakršen vlada desetletja. Vande Hei se je nato vkrcal v letalo in po poti, ki se je izognila ruskemu zračnemu prostoru, vrnil v ZDA.

Tudi izjave vesoljeplovcev po vrnitvi so nakazovale bratski odnos. Vande Hei je dejal, da so se o vojni v Ukrajini pogovarjali. "Razprave niso trajale dolgo. Sem jih pa vprašal, kaj menijo, in postavil tudi nekaj usmerjenih vprašanj." Sicer pa so se osredinjali na svoje naloge. "O svojih odnosih z ruskimi kolegi lahko rečem to, da so bili, so in bodo zelo dobri prijatelji. Drug drugega se podpiramo. Nikoli nisem dvomil o svojem sodelovanju z njimi. So visokoprofesionalni, tehnično usposobljeni in čudoviti ljudje. Vedno bom vesel, če bom lahko z njimi na vesoljski postaji."

Video 1: Ruski posnetek vkrcanja v vesoljsko ladjo

Video 2: Ruski posnetek odklopa

Video 3: Nasin posnetek odklopa Sojuza

Video 4: Ruski posnetek pristanka

Sorodna novica Prihodnost Mednarodne vesoljske postaje zavita v temo

Na institucionalni ravni pa morje vse prej kot mirno. Prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin se je pretekle tedne postavil v militantno držo, z njo pa tudi samo organizacijo. ZDA je sporočil, da se ne morejo pretvarjati, kot da je vse v redu, medtem pa uvajati sankcij proti Rusiji in oboroževati Ukrajincev. Postavil je celo neke vrste ultimat. Če Zahod sankcij ne odpravi do 31. marca, bo pod vprašaj postavil sodelovanje pri Mednarodni vesoljski postaji. Takšne grožnje sicer niso nič novega, pojavljajo se že skoraj deset let, zadnja leta sicer vse pogosteje. Ampak položaj je zdaj drugačen: redki so pričakovali, da bo Rusija dejansko izvedla veliko invazijo v Ukrajini, pa se je to zgodilo. Že dolgo redki verjamejo, da bo Rusija pritisnila na "zavoro" Mednarodne vesoljske postaje. Se motijo?

Poglejmo, kaj o tem poročajo ruski državni mediji.

"Roskozmos je ustavil skupne projekte z zahodnimi državami iz moralnih in etičnih razlogov. Nobenega sodelovanja ne bo z državami, ki pošiljajo orožje in inštruktorje v Ukrajino ter politično podpirajo nacistično hunto v Kijevu. Nobenega sodelovanja sploh," je zapisal. "Mi, Rusi, smo bili prvi v vesolju in nikomur ne bomo dovolili, da nam diktira, kaj naj počnemo, kako in s kom naj sodelujemo," je dodal.

Kateri projekti so suspendirani, ni jasno, saj MVP leti naprej. Ne le to, kozmonavti so na nedavnem vesoljskem sprehodu zunaj ruskega modula Nauka aktivirali Evropsko robotsko roko, tega pa ne bi mogli brez sodelovanja evropskih partnerjev. Ali nemara izjava pomeni, da bodo vse skupaj ustavili v bližnji prihodnosti?

Po pisanju strokovnih medijev naj bi v Rusiji nastala dva tabora. Politični z Rogozinom na čelu naj bi se zavzemal za takojšen konec sodelovanja Rusije pri MVP-ju. Medtem pa naj bi se vesoljska industrija nagibala k nadaljevanju sodelovanja, saj bi lahko izgubila posle; vesoljske ladje in kozmonavti več let ne bi imeli kam leteti (razen na morebitne kratke, nekajdnevne "izlete" v nebo in nazaj brez posebnega znanstvenoraziskovalnega namena).

V vsakem primeru bo imel dokončno besedo o sodelovanju pri MVP-ju predsednik Ruske federacije, saj temelji na mednarodnem sporazumu.

Rogozin je v zadnjem letu dal toliko napovedi in groženj, da je težko oceniti, kdaj misli resno. Nazadnje je namignil, da je spet na mizi fizična ločitev ruskega odseka MVP-ja in nato dograjevanje okoli modulov Nauka ter Prihal, piše TASS. Rogozin je nadalje dejal, da bi lahko Rusija nekaj modulov prispevala tudi h kitajski vesoljski postaji. Obenem načrtuje svojo, nacionalno vesoljsko postajo ROSS, dizajn naj bi bil zakoličen do konca letošnjega leta. Kateri od teh scenarijev bo uresničen?

Pod vprašajem je program izmenjave sedežev vesoljskih ladij. Trenutno Rusi letijo v Sojuzih, preostali v Crew Dragonih. Pred vojno sta se strani pogajali o tem, da bi po en sedež vsakega poleta izmenjali: en Rus v Zmaja, en Zahodnjak v Zvezo (poglavje 1). Nasa še vedno vztraja pri načrtu, piše TASS. Toda ruska stran dogovora ne želi potrditi. In če bo šlo tako naprej, bo Vande Hei najbrž še zelo dolgo poslednji Američan, ki je letel v Sojuzu.

Sankcije zagotovo povzročajo težave ruski vesoljski industriji, ki ne dobiva nekaterih potrebnih visokotehnoloških komponent ali orodij z Zahoda, pa tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja. Stanje je sicer zaradi težav medijev v Rusiji težko oceniti. So pa povedna sporočila državne tiskovne agencije TASS, ki poroča o krajšanju delovnega časa v nekaterih obratih; pa podražitvah posojil zaradi zvišanja ključne obrestne mere na 20 odstotkov, težav z zagotavljanjem likvidnosti ... Pomanjkanje uvoženih komponent očitno še posebej boli, saj je Rogozin zagrozil, da bo odpustil vse direktorje tistih institucij, ki jih ne bodo pravočasno nadomestile.

Izstrelitev vojaškega satelita

V četrtek ob 13.20 po našem času je bila s kozmodroma Pleseck izstreljena raketa Sojuz-2.1b, sporoča* Roskozmos. Tovor: vojaški satelit Kozmos-2554. Zaradi državne skrivnosti prenosa ni bilo.

^{(Povezave do spletnih strani Roskozmosa so dosegljive le prek primernega VPN-ja s strežnikom v Rusiji.)}

4. Tudi Amazon načrtuje megakonstelacijo

Sklenjen je eden največjih izstrelitvenih poslov, najavljena je naslednja megakonstelacija satelitov.

Amazon načrtuje svojo konkurenco SpaceX-ovemu Starlinku. Zato je ustanovil hčerinsko družbo Kuiper Systems. V naslednjih letih namerava v nižjo Zemljino tirnico izstreliti 3236 satelitov, ki bodo strankam zagotavljali dostop do medmrežja. Zato je zakupil kar 83 izstrelitev pri treh ponudnikih, piše v sporočilu za javnost. Cena ni znana, glede na dostopne podatke pa bi lahko dosegla 10 milijard evrov.

Amazon je zakupil:

• 38 raket Vulcan Centaur (United Launch Alliance),
• 18 raket Ariane 6 (Arianespace),
• 12 raket New Glenn z možnostjo dodatnih 15 (Blue Origin).

Posel pomembno spreminja svetovno raketno industrijo. Vse naštete rakete so bile do zdaj v težavah zaradi cenovnega pritiska SpaceX-ovega Falcona 9, ki zavzema vse večji del komercialnega trga izstrelitev. Dolga leta so strokovnjaki razpravljali, kaj bo sploh še ostalo Vulcanu ali Ariane 6 razen državnih jasli, torej državnega najemanja storitev, da se ohrani domač dostop do vesolja. Podobno velja za New Glenna, ki ga Blue Origin razvija že 10 let in je v vmesnem času postal zastarel glede na Falcon 9. Teh skrbi je konec. Vsi našteti so dobili toliko posla, da je vprašanje, ali jim bo uspelo dovolj hitro sestavljati rakete.

Zakaj je prav tem padla sekira v med? Rivalstvo med Amazonom in Blue Originom na eni strani (za njima stoji Jeff Bezos) in SpaceX-om, za katerim tiči Elon Musk.

Bezosov Amazon ne bo financiral SpaceX-a, čeravno so njegovi Falconi 9 cenejši in jih je na voljo v izobilju. Zato bo raje segel globoko v žep in celo najel goloba na strehi. Niti ena od zgoraj omenjenih raket namreč še ni poletela. V bistvu je najel vse primerno zmogljive rakete Zahoda razen SpaceX-ovih. Po nekaterih strokovnih medijih je brati trditve, da gre celo za največje komercialno naročilo raket vseh časov.

To je precej drugačno ravnanje od tretjega konkurenta, katerega usoda je zdaj precej majava. To je nesrečni OneWeb, ki je že bankrotiral, bil rešen od britanske vlade, ki namerava na nebo postaviti dobrih 600 satelitov in katerega ena pošiljka je zdaj de facto vojna ujetnica v Bajkonurju, ker je Rogozin zadnji trenutek odpovedal polet na Sojuzu 2. In vse načrtovane. OneWeb se je dejansko zatekel h konkurenčnemu SpaceX-u, ki bo dostavil še nekaj sto OneWebov.

Tekmo bo zanimivo opazovati. Amazon je gigant z zavidanja vrednim finančnim zaledjem, ki si lahko privošči takšne naložbe. A njegova medmrežna konstelacija bo precej manjša od Starlinka. Izstreljevati jo bo lahko začel šele prihodnje leto, ko se bodo Vulcan, Ariane 6 in New Glenn počasi zglasili na dolžnost. Postavljanje bo potekalo počasi. Medtem ima Starlink postavljenih že več kot dva tisoč satelitov! Še več, Musk namerava za nadaljnje delo angažirati prihodnji izstrelitveni sistem Starship, ki bo še stokrat ceneje kot Falcon 9 in tudi hitreje raznašal Starlinke. (Če bo Starship res tako zmogljiv in poceni, kot Musk zagotavlja.)

Ob takšnem razvoju dogodkov bo človeštvo res dobilo hitrejši satelitski internet, kot ga navadno poznamo (in prihaja iz geostacionarne tirnice). Številnim zaplatam Zemlje brez medmrežja – ali brez hitrega medmrežja – se bodo odprle nove možnosti. Marsikateri Ukrajinec je trenutno Starlinku zelo hvaležen. A obenem se odpirajo tudi nove nevarnosti. Desettisoči dodatnih satelitov pomenijo povečano možnost za (pre)bližnja srečanja in katastrofični verižni scenarij. In še: kopna astronomija trpi. Ponazoritev v tvitu desno.

5. ExoMars uradno prekinjen

Sorodna novica Rusko-evropska misija na Mars prekinjena zaradi napada na Ukrajino

Evropski marsovski rover Rosalind Franklin je uradno pripravljen, sporoča Evropska vesoljska agencija. S tehničnega vidika je torej brezhiben in bi lahko letos poletel proti Marsu. A ne bo.

Evropska vesoljska agencija je namreč zaradi napada na Ukrajino prekinila sodelovanje z Roskozmosom (razen pri MVP-ju). Roskozmos je priskrbel tako pristajalno platformo Kazačok, ki bi rover dostavila na tla Marsa, kot raketo Proton-M. Oboje je odpadlo. Esa bi alternativno raketo teoretično še lahko poiskala pri drugih ponudnikih. Toda marsovski pristajalniki ne ležijo ravno po policah Merkurja in v pol leta, kolikor še traja zdajšnje izstrelitveno okno, narediti novega, ki bi bil tudi dovolj zanesljiv, ne gre. Zato je podvig uradno ustavljen. Rosalind Franklin ostaja varno spravljen v prostorih podjetja Thales Alenia. Kaj je s Kazačokom, ni jasno. Esa je sestavila skupino strokovnjakov, ki bo poskušala v najkrajšem mogočem času začrtati pot naprej. Evropa še nikoli ni pristala na Marsu, podvig je zahteven, zato je najverjetneje, da bo poskušala poiskati pomoč pri Nasi. V tem primeru bi rover teoretično lahko poletel leta 2024. Lahko pa bo končal tudi v kakšnem muzeju, ker se ExoMars že zelo dolgo vleče.

Rosalind Franklin se v nasprotju z drugimi marsovskimi samohodnimi vozili lahko pohvali s svedrom, ki bo vrtal do dveh metrov globine in jemal vzorce.

6. FOTO: Webb se hladi absolutni ničli naproti

Vesoljski teleskop James Webb je prejšnji mesec uravnal vseh 18 kosov primarnega ogledala, da ustvarijo enotno sliko. To je vidno na zgornji sliki zvezde 2MASS J17554042+6551277 (fotografija pred uravnavanjem je pripeta desno).

Zdaj se inženirska ekipa ukvarja s hlajenjem observatorija, ki mora doseči minus 223 stopinj Celzija. En instrument, MIRI, mora še nižje, do minus 266 stopinj Celzija, kar je le 7 stopinj nad absolutno ničlo. Za odvajanje toplote skrbi hladilnik na helij.

Webb je od konca januarja (poglavje 1) pri Lagrangeevi točki L2 sistema Sonce-Zemlja 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Vesolje opazuje v infrardeči svetlobi, znanstvena pričakovanja so visoka. Več o Webbu in njegovem namenu v članku, objavljenem ob izstrelitvi.

7. IZPOSTAVLJENI PRISPEVEK UPORABNIKA: SF-SN o Starshipu

NA VIDIKU:

Sobota, 9. april, zvečer – Artemis I – mokra vaja

Petek, 15. april, – Falcon 9 – NROL-85