1. Nadgradnje na roverju Rosalind Franklin

Esa in Roskozmos sta se odločila misijo ExoMars 2020 prestaviti na naslednje izstrelitveno okno, ki bo čez dve leti. Vzrok so bile tako tehnične težave kot epidemija, ki je ustavila njihovo odpravljanje (poglavje 4).

Vmesni čas bo Esa uporabila za nadgradnje na roverju Rosalind Franklin in dodelavo padal, so sporočili z agencije.

Okrepili bodo panele sončnih celic. Te so se na testiranjih nekoliko odlepile, zato jih bodo dodatno pritrdili.

Infrardeči spektrometer ISEM bodo zamenjali z rezervnim kosom, ki je očitno boljši. Spektrometri lomijo svetlobo na valovne dolžine in tako omogočijo analizo kemične sestave, v tem primeru površja Marsa.

Instrumentu MOMA, ki bo vohljal za molekulami organskih spojin, bodo predvidoma zamenjali del podpornega elektronskega vezja. MOMA je tudi največji instrument na roverju, namenjen je analizi vzorcev, pridobljenih z vrtalnikom.

Sam rover medtem ostaja v laboratoriju podjetja Thales Alenia v Torinu v Italiji. Tam bodo opravljali redna vzdrževalna dela, kot so polnjenje baterij in preverjanje čistosti, predvsem z vidika morebitnega onesnaženja z biološkimi ostanki. Odprave na Mars so namreč še posebej občutljive, tam iščejo morebitne ostanke življenja in vnos zemeljskih sledi bi vse skupaj zmedel, planet pa kontaminiral.

Napredek pri padalih
Največja težava ExoMarsa so padala, ki so v letu 2019 zatajila na več preizkusih. Ključna težava so bile izvlečne vreče: pri sunkovitem izvleku se je material očitno poškodoval. Esa je v sodelovanju z Naso pripravila drugačne vreče in juih uspešno preizkusila na talnih testih. Potrebni pa so še testi celotnega padalnega sistema, za katere je zmanjkalo časa.

Preizkus, kjer odvržejo padala z balastom vred z višine 30 kilometrov, je prestavljen na september 2020 ali pozneje, sporoča Esa.

Video: Talni preizkus izvleka padala

2. James Webb prvič zložen

Delo na naslednjem velikem vesoljskem teleskopu James Webb se kljub začetni ustavitvi zaradi epidemije zdaj nadaljuje.

Inženirji Nase in Northrop Grummana so napravo prvič zložili. Zdaj bo v zloženi obliki izpostavljena preizkusom odpornosti na tresljaje in močan zvok. Pred izstrelitvijo pa jo bodo še enkrat razprli in izpostavili novi seriji testov, jo nato znova zložili in predvidoma marca 2021 naložili v tovorni prostor rakete Ariane 5.

Teleskop James Webb je treba zložiti, ker je prevelik za katero koli raketo. Na cilju 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje se bo kot origami razširil in začel vesolje opazovati v infrardeči svetlobi, iščoč kemično sestavo oddaljenih planetov in prve zvezde sploh.

Nenehna testiranja, o katerih poročamo že leta, so nujno potrebna. Ko bo teleskop enkrat v vesolju, napak ne bo mogoče več popravljati, kot se je to redno počelo na starem Hubblu. Ob potrošenih osmih milijardah evrov bi to bil pošten glavobol.

Video: Webb in Ariane 5

3. Skrivnostni raketoplan se vrača v nebo - v nedeljo

Ob 14.24 po našem času je bila s Cape Canaverala načrtovana izstrelitev rakete Atlas V (ULA). Za tovor je bil zadolžen robotski raketoplan X-37b. Zaradi težav z vremenom so izstrelitev prestavili na novo okno ob 16.13, a tudi to se je sfižilo. Znova bodo poskusili v nedeljo.

11-tonski X-37b spominja na stare vesoljske čolničke (Space Shuttle), le da je pri devetih metrih dolžine neprimerno manjši in nima posadke, zato lahko v orbiti vztraja mesece in mesece. Tam lahko samodejno opravlja svoje naloge – teh ne poznamo, ker gre za projekt vojske – in se nato vrne na tla kot letalo.

Video: Prenos izstrelitve

4. SLS bo najbrž izstreljen konec leta 2021

Predstavniki Nase so podali uradno oceno, da bo prva izstrelitev rakete SLS najbrž konec prihodnjega leta. O zadevi so razpravljali na javnem sestanku Svetovalnega odbora agencije, o čemer poročajo številni strokovni mediji.

SLS razvijajo od leta 2011 naprej. Sprva so ciljali na leto 2017, a se izstrelitev nenehno odmika, zato je tudi leto 2021 treba vzeti z rezervo.

Prva stopnja rakete, kjer sta poglavitna rezervoarja in štirje motorji RS-25, je zdaj v vesoljskem središču Stennis, kjer čaka na prvi prižig. Priprave so sicer zastale zaradi epidemije, in to skoraj za dva meseca. Prav te dni so začeli obujati infrastrukturo.

Ob takšnem razvoju dogodkov bodo prvi prižig (ang. green run), kjer simulirajo osemminutni polet, opravili nekje oktobra letos.

Če bodo našli napake – možnost ni zanemarljiva – bo odpravljanje zahtevalo še dodaten čas.

SLS (Space Launch System) je težkonosilna raketa, ki bo v zmogljivejši različici zmožna v nižjo orbito Zemlje ponesti več kot 130 ton tovora. Z njo bodo leta 2024 ali pozneje ljudje odšli na Luno, prvič po 50 letih.

5. Nasa ponuja sporazume Artemis

Nasa želi vrnitev na Mesec tudi pravno urediti. Partnerjem pri programu Artemis je v pogajanja in podpis ponudila t. i. sporazume Artemis.

Vsebina je v javnost pricurljala že prejšnji teden in zavrela kri pri najvišjih predstavnikih ruskega vesoljskega sektorja (poglavje 2), ki so začeli govoriti o invaziji in ameriško početje primerjali z Irakom in Afganistanom.

Nasa zatrjuje, da je namen izključno miroljuben, vse pa da je v skladu s pogodbo o vesolju, temeljnim mednarodnopravnim dokumentom, in konvencijo o registraciji objektov, izstreljenih v vesolje.

"Ker bodo v prilunarnem prostoru delovali številni državni in zasebni akterji, je nujno treba zastaviti nekaj načel, ki bodo civilno raziskovanje in uporabo vesolja urejala. To bodo vesoljske agencije, ki se bodo pridružile Nasi pri programu Artemis, storile z uveljavitvijo dvostranskih sporazumov Artemis, v katerih bo izrisana skupna vizija o načelih, osnovanih v pogodbi v vesolju iz leta 1967. Tako bomo ustvarili varno in transparentno okolje, ki spodbuja raziskovanje, znanost in pridobitne dejavnosti v dobro celotnega človeštva."

Ključni poudarki sporazumov Artemis:

• MIROLJUBNOST: Vse dejavnosti so lahko izključno miroljubne narave.
• TRANSPARENTNOST: Sodelujoče države morajo javno razgrniti svoje politike in načrte.
• SKLADNOST: Oprema naj bo medsebojno skladna. Partnerji naj uporabljajo odprte mednarodne standarde ali razvijejo nove, če bo treba.
• POMOČ V SILI: Astronavtom v sili je treba pomagati, tuje objekte vračati.
• REGISTRACIJA: V vesolje izstreljene objekte je treba registrirati.
• ODPRTA ZNANOST: Znanstveni podatki naj bodo javno objavljeni.
• ZAŠČITA DEDIŠČINE: Tako kot na Zemlji naj bo dediščina varovana tudi v vesolju, vključno z mesti pristankov robotskih ali človeških misij ter njihovimi ostanki.
• UPORABA SUROVIN: Surovine se iz vesoljskih teles lahko počrpa in uporabi "v okvirih pogodbe v vesolju, še posebej členov II, IV in IX".
• IZOGIBANJE SPOROM: Partnerji sporočajo položaj in naravo dejavnosti vsem preostalim, kar je osnova za varnostna območja.
• ODSTRANJEVANJE SMETI: Partnerji bodo sodelovali in odgovorno ravnali pri odstranjevanju smeti, odsluženih sond, na tleh in v orbiti.

Najbolj odmevni novosti sta varnostna območja in lastništvo počrpanih surovin – ti sta Rusijo najbolj zmotili. ZDA vztrajajo pri interpretaciji, da se iz nebesnih teles lahko črpajo surovine in se uporabljajo v lastno korist. Obravnavajo tudi vprašanje, kako v praksi skrbeti za varnost lunarnih postojank, ne da bi si olastninil tla pod njimi. Vprašanje, koliko se bodo s tem strinjali mednarodni partnerji. Pogajanja z Rusijo naj bi se začela kmalu.

Med partnerji pa ni Kitajske, vzhajajoče vesoljske sile, ki prav tako načrtuje osvajanje Lune. Kitajska ima svoj model raziskovanja vesolja, ki se vidno razlikuje od zgoraj naštetih načel, torej načrtovanega "zahodnega" modela. Njihov program je zaprt in netransparenten ter daje manj poudarka varnosti. Nekatera kitajska izstrelišča so blizu naselbin in tako ogrožajo ljudi, tako zaradi padajočih objektov kot zaradi strupenih goriv. Meje preizkušajo tudi širše. Svež primer je prav prejšnjetedenska izstrelitev (poglavje 1) rakete Dolgi pohod-5. Prva stopnja rakete naj bi za od 15 do 20 minut zgrešila območje New Yorka in nato padla deloma v Atlantik in deloma po Slonokoščeni obali.

Nasin administrator Jim Bridenstine je dogodek komentiral na prej omenjenem sestanku svetovalnega odbora. "Prazna prva stopnja Dolgega pohoda-5b z maso skoraj 20 ton je nenadzorovano padala po poti, ki jo je ponesla čez Los Angeles in druga gosto poseljena območja. Če bi se ta potrošena stopnja rakete – ki je bila pravzaprav največji predmet, ki je v zadnjih 30 letih nenadzorovano padel – v ozračje vrnila prej, bi lahko udarila v New York. Ostanke naj bi našli tudi v dveh naselbinah v Slonokoščeni obali. Ne bi našel boljšega primera, zakaj potrebujemo sporazume Artemis."

6. Na nebu razpadel Fregat in za seboj pustil smeti

V nižji orbiti Zemlje je razpadlo odsluženo vesoljsko plovilo in jo najbrž zasmetilo z večjim številom delcev.

Ruska vesoljska korporacija Roskozmos je sporočila, da je bil prejšnji teden v orbiti na višini 422 kilometrov "uničen" Fregat-SB.

Fregat-SB je dodatna stopnja nekaterih ruskih raket. Ko spodnje stopnje opravijo svoje delo, se Fregat vključi in tovor popelje do želenega položaja. Opremljen je z več rezervoarji in potisniki, ki omogočajo kompleksno manevriranje. Po oddaji tovora ga navadno napotijo nazaj v ozračje, kjer razpade.

Konkretni primerek je leta 2011 v nebo ponesel vesoljski teleskop Spektr-R in tam tudi ostal. Upravljavec bi ga posledično moral pasivizirati, torej odtočiti vse gorivo ali druge nestabilne snovi. Glede na razpad naprave je povsem mogoče, da se to ni zgodilo.

Ruski vesoljski novinar Anatolij Zak (RussianSpaceWeb) je zapisal naslednje: "Če sem prav razumel, je zadnjo zasmetitev v orbiti povzročil tale krofek z rozinami (oziroma Fregatov ločljivi zunanji rezervoar), ki je pred osmimi leti dostavil opazovalnico Spektr-R".

Roskozmos zdaj išče delce in analizira njihove poti. Preveriti je treba, ali ogrožajo druge "prebivalce" nižje zemeljske orbite. Med 417 in 436 kilometri se giblje tudi Mednarodna vesoljska postaja.

Vesoljske smeti postajajo vse večja težava. To so večinoma majhni, a tako hitro potujoči delci, da lahko uničijo satelite in druge naprave v orbiti. Vesoljske agencije se posebej bojijo verižne reakcije, saj ena uničena naprava naokoli pošlje desetine in stotine delcev, ti pa lahko podoben postopek sprožajo naprej. V tem primeru bi bila nižja orbita dolgo neuporabna, ogrožen pa bi bil tudi fizičen dostop do preostalega vesolja.

7. FOTO: BepiColombo "maha" Zemlji v slovo

Evropsko-japonska sonda BepiColombo je pred mesecem dni obletela Zemljo (poglavje 5) in je zdaj na poti proti notranjemu delu Osončja, kjer sta Venera in Merkur.

Med oddaljevanjem je kamero usmerila proti domačemu planetu, nastala je serija posnetkov, zbrana v zgornjo GIF-animacijo.

Prvi posnetek je nastal 13. aprila pri oddaljenosti 1,3 milijona kilometrov, zadnji pa 5. maja pri oddaljenosti osem milijonov kilometrov.

Oblet Zemlje je bil prvi od devetih obletov planetov, ki bodo sondo dovolj zavrli za utirjenje v orbito okoli Merkurja. To se bo zgodilo leta 2025.

8. FOTO: Visokoleteče meglice Jupitra

Nasina sonda Juno je 17. februarja letos med približevanjem Jupitru posnela fotografijo, na kateri so vidne nenavadne, megličaste črte, ki se pnejo v različnih smereh, kar je za planet z zaporniškim vzorcem nekoliko nenavadno. Te črte so meglice, ki so visoko nad preostalo atmosfero. Znanstvenikom so uganka, saj ne vedo, iz česa so in kako so nastale.
Juno redno pošilja surove posnetke, ki so sproti objavljeni tukaj.

Upravljanje misije ni enostavno, kar se je izkazalo februarja lani, ko so sondo skoraj izgubili (poglavje 2).

Sonda je bila izstreljena leta 2011 in se po petletnem potovanju utirila v orbito okoli največjega planeta Osončja. Odprava bo končana predvidoma 30. junija 2021 z uničenjem v ozračju planeta.

9. SKOK V ZGODOVINO: Skylab, prva ameriška vesoljska postaja

14. maja 1974 je bila poslednjič izstreljena raketa Saturn V. V nedrjih je skrivala prvo ameriško vesoljsko postajo Skylab, pravzaprav predelano tretjo stopnjo rakete.

Med izstrelitvijo se je postaja poškodovala, panel sončnih celic pa zataknil. Astronavti so opravili do takrat najzahtevnejši vesoljski sprehod, da so postajo spravili k "življenju".

S Skylabom je Nasa zapolnila praznino, ki jo je za seboj pustil ukinjeni program Apollo, in zanj potrošila še zadnje kose opreme iz programa.

Skylab je bil za tedanje razmere dokaj udobna domačija, imel je veliko prostora in celo prho. Astronavti so nanj poleteli z vesoljskimi ladjami Apollo na treh odpravah. Načrtovani sta bili še dve, a sta bili odpovedani.

Skylab ni imel lastnega pogona, s katerim bi lahko vzdrževal višino. Nasa je sicer računala, da bodo na pomoč prišli vesoljski čolnički (Space Shuttle), ki so jih tedaj še razvijali, a tudi ti so bili prepozni. Postaja je tako leta 1979 nenadzorovano padla v ozračje. Deloma je zgorela, večji kosi pa so deževali po Avstraliji.

Prvo vesoljsko postajo v zgodovini je izstrelila Sovjetska zveza, to je bil Saljut 1 leta 1971.

Video: Posnetek izstrelitve

Na vidiku:

17. maj: Falcon 9 - Starlink - Cape Canaveral

20. maj: HII-B - HTV-9 - Tanegašima

22. maj: Sojuz 2 - EKS - Pleseck

Prispevek bralca: