Foto: STA/Daniel Novakovič
Foto: STA/Daniel Novakovič

Sporazum, po katerem Slovenija pristopa h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in povezanim pogojem, so podpisali na sedežu Ese v Parizu.

Sporazum med vlado in agencijo mora ratificirati še državni zbor.

Slovenski podpis sporazuma za polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji. Foto: STA/Daniel Novakovič
Slovenski podpis sporazuma za polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji. Foto: STA/Daniel Novakovič

S tem se končuje več kot 15-letni postopek približevanja Slovenije Esi. Začel se je že leta 2008 s podpisom sporazuma o sodelovanju, nato o pridruženem članstvu. Status pridružene članice bo Slovenija imela do 1. januarja 2025.

"Če želimo biti na ravni Evropske unije svetovno konkurenčni, potem je vesoljska tehnologija eno izmed ključnih področij. Pohvale Esi, ki je v središču teh prizadevanj," je po navedbah vladnega urada za komuniciranje dejal Golob.

"Veselim se, da bomo lahko opravljali koristno delo, ne samo za Slovenijo ali Eso, temveč za celotno človeštvo. Kajti to je tisto, za kar gre na področju vesoljske tehnologije," je dejal Golob.

"Od prvega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega pred 15 leti, je minilo že kar nekaj časa. Ta podpis je ključni mejnik ne le za Slovenijo, temveč tudi za Eso, ki se je 50 let po svoji ustanovitvi izkazala za še vedno privlačno, saj je bila preoblikovana, da bi se prilagodila sedanjim pričakovanjem in izzivom," je ob tem izjavil generalni direktor Ese Josef Aschbacher.

Slovenski vesoljski sektor je po prepričanju ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana sestavljen iz "pogumnih entuziastov". "Verjamem, da bomo polnopravno članstvo v Esi izkoristili do zadnje priložnosti in ponesli Slovenijo še dlje v vesolje," je ob tej priložnosti povedal Han, pod katerega resor spada tudi Slovenska vesoljska pisarna, ki je zaslužna za uspešen konec pogajanj za polnopravno članstvo Slovenije v Esi.

Sorodna novica "Vesoljske zmogljivosti Slovenije so se okrepile"

Prvi sporazum o sodelovanju z Eso je bil podpisan leta 2008, leta 2016 je sodelovanje okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, kar je leta 2020 nadgradila s pridružitvenim sporazumom. Slovenija je novembra lani izrazila željo po polnopravnem članstvu, kar je danes (torek) potrdil Svet Ese, torej predstavniki vseh držav članic.

V osmih letih pridruženega članstva je z Eso podpisalo 114 pogodb več kot 30 slovenskih partnerjev v skupni vrednosti 42 milijonov evrov, je navedel kabinet predsednika vlade. Število registriranih podjetij in institucij za pridobivanje projektov pri Esi se močno povečuje in znaša že več kot sto subjektov (71 podjetij in 31 institucij). Geografsko povračilo sredstev za Slovenijo je večje od 1, kar pomeni, da dobimo več, kot v Eso vložimo; dosega ustrezen delež projektov podjetij, v letu 2023 pa je bila objavljena tudi nacionalna vesoljska strategija.

Trenutno ima Esa 22 držav članic, med njimi 20 članic Evropske unije ter Norveško in Švico. Esa ni organizacija Evropske unije, a z njo tesno sodeluje. Članstvo je načeloma omejeno na evropske države. Ustanovljena je bila leta 1975 z združitvijo dveh evropskih vesoljskih programov ELDO in ESRO. Poteza je bila namenjena povečanju sodelovanja z Naso in drugimi agencijami po svetu.

Sorodna novica Bodoči zdravniki in raziskovalci bodo del študija za delo v vesolju opravljali v Sloveniji

Več odprtih vrat

Polnopravno članstvo v tej organizaciji bo prineslo Sloveniji številne dodatne priložnosti. Med njimi v kabinetu predsednika vlade poudarjajo odprtje vrat za sodelovanje s podjetji držav članic Ese in možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati. Hkrati bo prispevalo k povečanju prepoznavnosti Slovenije v svetu kot pomembne partnerice v mednarodnem vesoljskem sektorju, so dodali.

Na vladi so ob tem poudarili, da je v Planici vzpostavljen eden od raziskovalnih centrov Ese kot rezultat delovanja Instituta Jožef Stefan na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost. V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije.