Gre za največjo in najkompleksnejšo mednarodno vajo s tega področja na svetu, ki bo potekala med 13. in 16. aprilom. Na njej bo sodelovalo več več kot 2000 strokovnjakov s področja kibernetske varnosti, strateškega odločanja, prava in strateških komunikacij iz 30 držav. Tako imenovano vajo Locked Shields od leta 2010 organizira Natov Center odličnosti za kibernetsko obrambo iz Talina, pogoj za sodelovanje na njej pa je članstvo v omenjenem centru.

Slovenija je postala članica tega centra lani in si tako prvič odprla možnost za sodelovanje, je na novinarski konferenci pojasnil vodja službe za informatiko in komunikacije na ministrstvu za obrambo Viktor Sterle.

Kdo vse bo v slovenski ekipi?

Vaja bo po njegovih besedah sodelujočim državam omogočila, da se preizkusijo v realnem, a varnem okolju, in s tem izboljšajo svoje sposobnosti za obrambo nacionalnih informacijskih sistemov in kritične infrastrukture pred kibernetskimi napadi. V času epidemije se je uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij namreč še močneje razmahnila, delovanje družbe pa je postalo še bolj odvisno od virtualnih storitev. Zato je učinkovito sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem nujno za uspešno zagotavljanje varnega kibernetskega prostora, je izpostavil Sterle.

Slovensko ekipo bodo tako poleg predstavnikov ministrstva za obrambo in Slovenske vojske sestavljali tudi strokovnjaki iz gospodarskih družb, včlanjenih v sekcijo za kibernetsko varnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Po besedah tehničnega vodje ekipe, vodje sekcije na GZS-ju Gregorja Spagnole, so idejo o javno-zasebnem partnerstvu v gospodarstvu toplo pozdravili, saj tako intenzivnega sodelovanja na področju kibernetske varnosti na tej ravni v Sloveniji še ni bilo.

Sodelujočim podjetjem po njegovih besedah vaja prinaša dodano vrednost, saj jim bo omogočila veliko novih izkušenj, znanja in referenc, ki jih sicer v gospodarstvu ne srečajo.

Vaja sestavljena iz dveh delov, en del tudi tekmovalnega značaja

V tehničnem delu bodo t. i. rdeče ekipe centra odličnosti delovale proti modrim ekipam, ki jih oblikujejo sodelujoče države. Te bodo igrale vlogo nacionalnih skupin za hitro odzivanje na kibernetske varnostne dogodke in pomagale izmišljeni državi pri reševanju obsežnih kibernetskih incidentov.

Ta del vaje bo tekmovalnega značaja, zato bodo modre ekipe ocenjevali in na koncu razvrstili. Poleg slovenske bo na vaji še 21 modrih ekip iz držav, v katerih bo v povprečju sodelovalo po 40 strokovnjakov.

Drugi del vaje pa bo namenjen strateškemu odločanju, v njem pa bodo preizkusili proces razpoznavanja, koordinacije in odločanja v primeru kompleksnejših kibernetskih incidentov v skladu z nacionalno normativno ureditvijo.

Scenarij vaje po Sterletovih besedah temelji na realnih kibernetskih dogodkih, vadbeno okolje bo obsegalo približno 5000 virtualiziranih sistemov, ki bodo izpostavljeni več kot 4000 napadom.