Sorodna novica Raketo s prvima slovenskima satelitoma le izstrelili: "V vesolju smo!"

"Sanj še ni konec. To je šele začetek," je na novinarski konferenci na rektoratu univerze dejal vodja projekta Iztok Kramberger. Projekt Trisat so v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) v sodelovanju z mariborskim podjetjem SkyLabs. "Brez pretiravanja lahko rečemo, da je danes zgodovinski dan, saj se je Slovenija zapisala med države, ki so sposobne obvladovati vrhunsko tehnologijo, ki omogoči izstrelitev satelita v vesolje ... Res je, da gre za majhen satelit, a gre za področje z izjemno veliko potenciala," je dejal rektor univerze Zdravko Kačič.

Po njegovih besedah je izstrelitev prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat, ki sta poletela v vesolje z raketo Vega davi ob 3.51 iz Francoske Gvajane, pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanje mednarodnega sodelovanja.
Sodelujočim v projektu je prišel v Maribor čestitat minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, po besedah katerega se je Slovenija s tem dosežkom uvrstila v družbo najnaprednejših držav na svetu. Dejal je: "To je dan, ko lahko tudi mi rečemo: 'V vesolju smo.'"

"V izredno čast in veselje mi je, da lahko delim veselje ob enem najpomembnejših dogodkov za slovensko znanost in tehnologijo," je dodal in poudaril, da je opazovanje Zemlje eno najbolj rastočih področij in bo v prihodnje določalo kakovost življenja na Zemlji.

Prvi posnetki v od enem do treh mesecih

Vodja projekta Trisat Kramberger je vidno olajšan, da je bila po več preložitvah končno izvedena izstrelitev, povedal, da so prve informacije s satelita spodbudne, prve posnetke površja Zemlje pa naj bi začel pošiljati na postajo na FERI v od enem do treh mesecih. Okoli Zemlje naj bi krožil šest let.

"Satelit sestavlja več kot 6000 komponent, ki tvorijo izjemno kompleksen sistem in tehtajo zgolj 3,8 kilograma. Satelit sestavljajo znanstveni prispevki raziskovalcev Univerze v Mariboru in prebojne tehnologije slovenske vesoljske industrije, zato je ta dogodek pomembna prelomnica za slovensko znanost in gospodarstvo. Gre za pomembno infrastrukturo, ki tokrat ni na našem planetu, ampak v vesolju," je pojasnil.

Hiperspektralno opazovanje Zemlje

Primarni tovor satelita, ki ga je razvil SkyLabs, je noviteta v svetovnem merilu, saj omogoča hiperspektralno oddaljeno opazovanje Zemlje v specifičnem kratkovalovnem področju svetlobe, kar je uporabno za različne namene, od zaznavanja vegetativnih procesov na Zemlji do zaznavanja vulkanskega prahu in oljnih madežev na morju. "Pravzaprav še ne vemo, kaj vse bomo zmogli," je dejal Kramberger.

Poudaril je, da pospešeno delajo pri razvoju novih satelitov. "Aprila je Univerza v Mariboru podpisala pogodbo za izgradnjo novega satelita, ki bo predvidoma na začetku naslednjega leta odpotoval desetkrat dlje, v 6000 kilometrov oddaljeno, mnogo zahtevnejšo srednjo Zemljino orbito. Nov satelit bo namenjen merjenju vesoljskega vremena v magnetosferi, hkrati pa bo predstavljal nov svetovni mejnik v razvoju nanosatelitov," je pojasnil.

Nadaljnji pospešeni razvoj si obetajo tudi v SkyLabsu, saj današnja uspešna izstrelitev pomeni za podjetje številne nove poslovne priložnosti. "Čaka nas še veliko dela," je dejal direktor Tomaž Rotovnik.