Dewesoft je z Naso začel sodelovati pred osmimi leti, leta 2006 pa so v sodelovanju z avstrijskimi proizvajalci merilnih instrumentov Dewetron dobili naročilo za izdelavo programske opreme.

Opremo, ki so jo razvijali dve leti, so nato v Nasinem vesoljskem centru na Floridi dobro preverili, da so se prepričali, da je projekt, vreden milijon dolarjev, primeren in zanesljiv.

Delni lastnik in tehnični vodja v podjetju Jure Knez je za MMC povedal, da se zdaj vsi poleti ameriške vesoljske agencije Nasa analizirajo izključno s programsko opremo za spremljanje telemetrijskih podatkov (meritve na daljavo) vesoljskih plovil, predvsem Space Shuttla, ki jo je razvilo slovensko podjetje.

Nasa nikoli ne tvega
Tim slovenskih strokovnjakov je javnost o uspehu svojega projekta obvestil šele pol leta po končanem Nasinem preizkušanju in po začetku uporabe sistema. "Space Shuttle je eden najbolj kompleksnih strojev na svetu, ki stane več kot 100 milijard dolarjev. Zato je Nasa našo opremo do obisti preverila, preden se je prepričala, da je primerna in da zdrži čas trajanja misije," je za MMC še povedal Jure Knez in dodal, da je bila to "tehnično izredno zahtevna pot, še posebej zato, ker nismo po njej stopali za drugimi proizvajalci, ampak smo skupaj z Naso hodili po še neznani poti."

Za kaj sploh gre pri projektu?
Nasa se je leta 2005 odločila, da bo zamenjala nadzorne sisteme v centru za spremljanje vesoljskih poletov. Slovenska ekipa je Nasine strokovnjake prepričala s tem, da nov programski sistem omogoča prenos podatkov iz vesolja v realnem času. To pomeni, da Space Shuttle v realnem času prek telemetrije prenaša podatke z merilnega računalnika na računalnik na Zemlji. Knez je povedal, da so v preteklosti za to nalogo potrebovali cele sobe merilne opreme z dekodirniki in papirnimi zapisovalniki, ki so producirali kilometre papirnih zapisov, na osnovi katerih so inženirji analizirali podatke, zdaj pa podatke sprejema 25 merilnih instrumenotv, omogočen pa je prenos podatkov do razdalje 20.000 km in vzporedno merjenje do 3.000 različnih programsko nastavljivih merilnih parametrov za različne fizikalne količine.

Druga pridobitev slovenskega programa je, da meritev na zaslonu ne teče z leve proti desni, ampak od zgoraj navzdol. Z uporabo papirnih zapisovalnikov, kjer se krivulje izpisujejo na papir, ki se spušča iz tiskalnika proti tlom, je postala navada branja signalov od zgoraj navzdol. Z zaslonskimi prenosi na računalniku pa slika teče od desne proti levi in ne navpično, zato je bilo nujno potrebno razviti vertikalni prikaz signalov na računalniškem zaslonu, kar je slovenskemu podjetju uspelo.

B. T.