Nagrado vsako leto podeljuje francosko ministrstvo za visoko šolstvo in znanost najboljšim raziskovalnim projektom, financiranim s sredstvi Evropske komisije.

Mednarodni projekt SoNar-Global je svetovna mreža družboslovnih ved za nalezljive bolezni in protimikrobno odpornost, ki jo je koordiniral Institut Pasteur iz Pariza.

V slovenskem delu raziskave, ki jo je vodila slovenska antropologinja Uršula Lipovec Čebron, so poleg raziskovalk z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) sodelovale tudi raziskovalke z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kot je za STA pojasnila Lipovec Čebron, je bil ključni namen projekta okrepiti vlogo družboslovnih znanosti na področju epidemij in protimikrobne odpornosti ter pokazati na pomen, ki ga lahko imajo te vede v času epidemij.

Obenem pa so izvedli obširno kvalitativno raziskavo, v kateri so raziskovali zdravstvene, družbene, ekonomske in druge posledice epidemije covida-19 ter bili pri tem posebej pozorni na družbeno marginalizirane dele prebivalstva. "Šlo je za terensko raziskavo, ki je sočasno potekala v petih evropskih državah, v Italiji, Nemčiji, Franciji, na Malti in v Sloveniji, kjer smo z raziskovalkami z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL ter z NIJZ-ja raziskovali ranljivosti in odpornosti v času pandemije," je pojasnila.

Epidemija je poglobila ranljivosti

Njihova raziskava v Ljubljani in Pomurju je pokazala, da je epidemija zelo poglobila že obstoječe ranljivosti v Sloveniji, pri čemer so se družbeno najbolj odrinjeni posamezniki znašli v brezizhodnem položaju, med njimi so nekatere brezdomne osebe, dolgotrajno brezposelni, priseljenci in drugi. Obenem pa so bile osebe, ki so do epidemije nekako shajale, potisnjene čez rob svojih zmožnosti. To so doživeli določeni kulturni delavci, umetniki ali mladi prekarni delavci, je povedala Lipovec Čebron.

Pojavile so se tudi številne nove, nepričakovane ranljivosti, na primer med delavci v turizmu in gostinstvu. "Raziskava dokazuje, da vsaka kriza potencira šibkosti posamezne družbe, zato je nujno, da v raziskavah ne spregledamo najbolj marginaliziranih delov prebivalstva, obenem pa je ključno, da pristojne ustanove prepoznajo te nove in poglobljene ranljivosti ter jih poskušajo nasloviti z ustreznimi ukrepi," poudarja raziskovalka.

Prednost tega projekta je bil po njenem mnenju ta, da ni bil omejen na Evropo, temveč je vključeval tudi afriške in azijske države. "Tako se je vzpostavila globalna mreža družboslovcev in humanistov, ki šteje več kot 500 raziskovalcev in raziskovalk, s katerimi smo lahko ves čas razpravljali o posameznih konceptih, metodoloških ovirah in na globalni ravni primerjali rezultate raziskav. Zaradi te izredno velike povezanosti med nami nam je uspelo še v času trajanja epidemije podati splošne mednarodne smernice ključnim mednarodnim ustanovam, obenem pa smo v vsaki državi pripravili priporočila, ki so bila namenjena nacionalnim kontekstom in lokalnim skupnostim," je pojasnila.

Projekt si želijo nadaljevati

Nagrada francoskega ministrstva je po besedah antropologinje nagrada za celoten projekt in vsi, ki so v njem sodelovali, si želijo skupno delo tudi nadaljevati. "Radi bi namreč še bolj poglobljeno analizirali obsežno terensko gradivo in ga še natančneje primerjali med posameznimi državami, vendar pa to zahteva dodatno financiranje, za katero upamo, da ga bo Evropska komisija pripravljena zagotoviti," je dejala.

"Obenem pa ta nagrada pomeni dokaz, da epidemije in zdravja na splošno ne gre razumeti zgolj kot domen zdravstva, temveč kot širše družbena fenomena, zato bi bilo smiselno družboslovcem in humanistom dati več priložnosti in večjo vlogo na tem področju," je še dodala antropologinja.