Živo srebro je bilo do nedavnega nepogrešljivo v termometrih, v zobozdravstvu, še vedno se v veliki meri uporablja v varčnih sijalkah. Slovenci ga dobro poznamo, saj je v Idriji deloval drugi največji rudnik živega srebra na svetu.

A že dolgo je znano, da gre za strupeno tekočo in hlapljivo kovino, ki se ji praktično ne moremo izogniti, saj je v nizkih odmerkih prisotna povsod - v zraku, v vodi, prsti in zlasti v ribah, ki kopičijo živo srebro. Raven izpostavljenosti posameznika je odvisna predvsem od vrste in količine zaužitih rib.

Katere ribe imajo več živega srebra?
Medtem ko so proizvajalci tunine pred leti tekmovali v tem, katera konzerva tunine je najboljša, je v svetu že nekaj let veljalo priporočilo, naj nosečnice ne zaužijejo več kot ene majhne konzerve tunine na teden. Vsaka riba, ki je plenilka, se veliko giblje in zato poje več drugih organizmov, s čimer nakopiči tudi več živega srebra. Ni torej vseeno, katere ribe zaužijemo potrošniki, koliko jih pojemo in kako velike so.

Pomembno je tudi, kje so ribe ulovljene. Jadransko morje in še posebej Tržaški zaliv imata višjo vsebnost živega srebra, kljub temu pa se to počasi useda in kopiči v plasteh morskega dna.

Učinki plinskih terminalov
Slovenski znanstveniki so na podlagi številnih meritev vsebnosti živega srebra v okolju uspešno prikazali, kaj bi se zgodilo, če bi se Italija odločila za izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Zaradi takšne gradnje bi v usedlinah nakopičeno živo srebro, ki je zdaj neaktivno, z morskega dna ponovno zaokrožilo med živimi organizmi.

Bi bila to velika težava? Na podlagi zdajšnjih meritev in poznavanja terena so pokazali, da učinek posega nikakor ne bi bil zanemarljiv, saj bi ribe kmalu vsebovale občutno več živega srebra in tveganje bi bilo tudi za ljudi preveliko. Zaradi teh dognanj se je okrepilo civilno gibanje na obeh straneh meje, Evropska komisija in italijansko sodišče pa sta gradnjo takšnih terminalov v Tržaškem zalivu označila za okoljsko sporno in nesprejemljivo.

Živega srebra je danes v ozračju trikrat več kot včasih
Da bi znali pametno načrtovati uporabo živega srebra v prihodnje in se izogniti njegovim potencialnim uničujočim posledicam, je znanje raziskovalcev z Instituta "Jožef Stefan" na voljo tudi mednarodnim skupinam, ki se ukvarjajo s spremljanjem stanja onesnaženosti z živim srebrom. Izsledki meritev na raziskovalnih odpravah ponujajo vsakodnevne izzive, tudi sredi oceanov.

Presenetljivo je tudi, da je živega srebra danes v ozračju trikrat več kot pred nekaj sto leti, močno pa se kopiči tudi na najbolj nedostopnih področjih Zemljinega površja, daleč od virov, od koder onesnaženje z živim srebrom izhaja - termoelektrarn, rudnikov, divjih odlagališč, industrije in krematorijev.

Matic Jerman