1. Kmalu v vesolje prva slovenska satelita

Sorodna novica 10 let raziskovanja vesolja in največja odkritja

Ta teden bo Slovenija dobila svoja prva dva umetna satelita. Z izstrelišča Kourou bo poletela raketa Vega (ArianeSpace), v njej bo 53 manjših satelitov, med njimi Trisat in NEMO-HD. Izstrelitev je predvidena v petek ob 3.51 po našem času.

Raketa Vega se vrača po daljšem premoru, saj je lanskega julija med rutinsko misijo eksplodirala. To tudi pomeni, da uspeh tokratne izstrelitve nikakor ni zagotovljen.

Spremljali bomo v živo in podrobno.

2. Zasebni polet še vedno odmeva

Že skoraj dva tedna sta minila, kar sta Nasa in SpaceX prvič poslala vesoljsko ladjo Crew Dragon na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) z dvema astronavtoma vred, pa zadeva še vedno odmeva.

Crew Dragon je nastal v partnerstvu med agencijo in podjetjem. Program se imenuje Commercial Crew. Od leta 2014 ga je vodila Kathy Lueders. Po odmevnem uspehu jo je Nasa zdaj povišala na položaj vodje celotnega programa za polete s posadko. Luedersova bo torej tista, ki bo morala "spraviti" človeka na Luno do leta 2024 oziroma izpeljati program Artemis.

Menjala je Douglasa Loverra, ki je program vodil le okoli pol leta. Odstopil je zaradi "storjene napake". Po poročanju medija ArsTechnica naj bi med odprtim razpisom za lunarni pristajalnik proti pravilom stopil v stik z enim izmed prijavljenih, podjetjem Boeing.

Menjave so dogajajo v občutljivem času, saj se ravno zdaj določa arhitektura programa Artemis in izvajajo ključni razpisi, zato je vloga vodje programa še toliko pomembnejša. Luedersova prihaja iz bolj komercialno naravnanega dela Nase, zato utegne lunarni program popeljati globlje v to smer.

Še več, glavni upravnik Nase Jim Bridenstine je ta teden oznanil, da bo dostava tovora na Mesec v okviru Artemide organizirana podobno kot program komercialne dostave na Mednarodno vesoljsko postajo. Agencija bo torej naročala več storitev po principu "dostavljeno plačamo po kilaži" in razvijala manj lastnih kapacitet za isto početje.

Prvo odpravo Crew Dragona bodo podaljšali

Ker je pri Crew Dragonu šlo za prvi pravi test novega plovila, dolžina misije ni bila določena. Douglas Hurley in Robert Behnken torej nista vedela, koliko časa bosta na postaji. Nasa je sprva predvidevala zgolj dva tedna. Zanjo je bilo bistveno opraviti sam polet, preveriti, česa je plovilo zmožno, in človeka varno vrniti na tla.

SpaceNews.com pa poroča, da bodo bivanje najbrž podaljšali, kar se še da: do avgusta.

Poglavitni omejevalni dejavnik so paneli sončnih celic na tokratnem Zmaju. Občutljivi so na proste atome kisika, zato lahko v vesolju ostanejo dobrih 110 dni in nič več. Vse to bodo izkoristili.

Hurley in Behnken, oba veterana, bosta v tem času najbrž opravila kak vesoljski sprehod ali dva, najbrž odstranila še zadnje pakete starih baterij postaje in jih nadomestila z novimi.

Redko 'splavijo' novo vesoljsko ladjo

Izstrelitev Crew Dragona je bil odmeven dogodek najprej zato, ker je šlo za 'splavitev' povsem nove vesoljske ladje za prevoz ljudi. V vsej vesoljski zgodovini se je to zgodilo samo osemkrat. Nadalje zato, ker je Crew Dragon povsem zasebna kapsula: Nasa je sofinancirala razvoj in postavila zahteve, SpaceX pa jih je po svoje izpolnil in ima Zmaja zdaj v lasti, da ga prosto trži.

Dogodek je bil še posebej pomemben za Američane, ki so prvič po skoraj desetih letih sami izstrelili človeka v vesolje. S tem je bil končan monopol Rusije za dostavo na MVP, zadeva pa sproža glasne odmeve. Več o ruskem spodaj.

3. Rogozin: Sojuzi so kot dela Michelangela, da Vincija in puška kalašnikov

Vesolje je za mednarodne odnose kot izolirana galska vasica. Skoraj. Tudi ko se na Zemlji politiki obkladajo s strupenimi nazivi, države pa ruvajo za plen, orbito navadno puščajo pri miru. Tam države sodelujejo, projekte združujejo, astronavti se pobratijo. Tudi če morajo včasih stisniti zobe.

ZDA in Rusija, nekoč Sovjetska zveza, sta na vrhuncu hladne vojne v 70. letih simbolično združili svoji kronski vesoljski ladji, Apollo in Sojuz, s čimer se je začelo dolgo obdobje vse večjega sodelovanja, ki je kulminiralo v Mednarodni vesoljski postaji (MVP), enem najkompleksnejših in daljnosežnih projektov vseh časov.

Sorodna novica Kljub napetostim na Zemlji nemoteno sodelovanje Rusije in ZDA v vesolju

Sodelovanje pa zadnja leta pojenjuje. Trend se počasi ustavlja in obrača v nasprotno smer. Če bodo zadeve potekale kot od leta 2014 naprej, potem bodo sklenjene roke velesil v orbiti polagoma začele popuščati. Odnose vse bolj začinja grenkoba konfliktnosti.

Javno se je vse skupaj začelo s krizo v Ukrajini, čemur so sledile zahodne sankcije proti Rusiji, ta pa je zaustavila izvoz raketnih motorjev RD-180, obe strani pa sta na tnalo začeli postavljati celo Mednarodno vesoljsko postajo po letu 2020. Zahodna stran je pri zaostrovanju še posebej tvegala, saj bi lahko izgubila dostop do postaje še pred to letnico, če bi le Rusija zadržala vesoljske ladje Sojuz povsem zase.

Sorodna novica Rusija Združenim državam Amerike: Do ISS-ja lahko pridete s trampolinom

Nič od tega se sicer ni zgodilo, projekti se nadaljujejo, se pa na odnosih nabirajo brazgotine. To se odraža v izjavah najvišjih predstavnikov, ki niso prav nič protokolarne in diplomatske, kot je bilo v navadi nekoč. Najizraziteje se to pozna pri vodji ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitriju Rogozinu. Že dolgo je znan po besednih bodicah, začenši z grožnjo ZDA, da bodo svoje astronavte na MVP pošiljale kar s trampolinom. To je dejal leta 2014. Tudi danes, na pomembni prelomnici vesoljskih odnosov med Rusijo in ZDA – prvim poletom ameriške vesoljske ladje Crew Dragon – je Rogozin namesto pričakovanega trepljanja po ramenih in zretja v skupno prihodnost raje zakupil prostor v ameriškem mediju Forbes in tam izlil grenkobo na ameriško ladjo, Elona Muska in ZDA, v isti sapi pa razgrnil, kaj vse namerava početi Rusija. Besedilo je na svoji spletni strani objavil tudi Roskozmos.

Besede in ocene so pomembne, saj prihajajo od prvega moža ruskega vesoljskega programa in bodo sooblikovale vesoljsko sodelovanje v prihodnje.

Najprej je Rogozin spomnil na ameriške Space Shuttle. Program je bil neverjetno drag, prevečkrat je zatajil in ubil preveč astronavtov, zato je razumljivo, da so ga Američani leta 2011 upokojili, je zapisal. Ker so s tem ostali brez transporta na MVP, so mrzlično iskali alternativo in cele "gore denarja" namenili za razvoj treh vesoljskih ladij naenkrat. Pri tem je bila ameriška vlada izjemno radodarna in npr. SpaceX-u ni samo namenila milijard za razvoj ladje, temveč tudi "brezplačno" dala državno izstrelišče. "Denar, ki ga je prejel Elon Musk, je trikrat večji od sredstev na pogodbi med Roskozmosom in RSC Energio za precej zapletenejšo Rusko ladjo Orel (Oryol, nekoč Federacija)."

Čudi ga tudi, da Crew Dragon imenujejo zasebna vesoljska ladja – kdo pa je proizvedel preostale, če ne zasebna podjetja?

Ne glede na vloženi denar so Američani zadnje desetletje ostajali odvisni od Rusov in bili zato precej živčni, je nadaljeval. In Rusija jih ni pustila na cedilu. Še naprej je vozila astronavte različnih narodnosti na Mednarodno vesoljsko postajo. Pri tem ni le prejemala "pošteno zasluženega" denarja, je poudaril Rogozin. Rusija je na ramenih nosila odgovornost zagotavljanja dostopa do MVP-ja praktično za celo človeštvo s svojimi Sojuzi. To je neprecenljivo, tako kot so neprecenljive slike Leonarda da Vincija, Michelangela in Tiziana. A kljub temu od Američanov ni bilo slišati niti besedice zahvale. Še več, ko je misija Demo-2 le uspela, so iz ZDA dobili le "zabavljanje in roganje".

Nato se je vrnil na cenovno primerjavo ameriških in ruskih vesoljskih ladij. Vozovnica za Crew Dragona stane 55 milijonov dolarjev, za Boeingovega Starlinerja 90 milijonov, prav toliko plačajo Američani za astronavta na Sojuzu. Ampak – je začel naštevati Rogozin – Crew Dragon in Starliner sta skoraj dvakrat težja od Sojuza, medtem ko imata le en dodaten sedež [v resnici je prostora za sedem ljudi]. Nove ameriške vesoljske ladje morajo izstreljevati na težkonosilnih raketah, kot sta Falcon 9 in Atlas V heavy [ta v resnici ne obstaja, najbrž je mišljen Delta IV heavy], medtem ko za Sojuze uporabljajo srednje težko Sojuz-2.1a. "Če to upoštevamo, je strošek naših izstrelitev občutno nižji od ameriških. Gospodje očitno zamenjujejo strošek izstrelitve in ceno, ki jo oblikuje trg. Zato vztrajam, da vesoljska ladja Sojuz MS z raketo Sojuz-2.1a ostaja brez pravega tekmeca."

Sorodna novica ZDA po devetih letih spet same poslale astronavte v vesolje

"Dejstvo, da ima neka država zdaj svoje vesoljsko plovilo, ne pomeni, da ga mi nimamo več. Naša država je prva poslala človeka v vesolje in mi ostajamo na vrhu. Elon Musk nas 30. maja ni zbil, zbil je le svoje sodržavljane iz Boeinga, ker jih je prehitel s testnim poletom. To je njihova vojna, ne naša. Imamo skozi čas dodobra preizkušen narodni transportni sistem, ves čas ga izpopolnjujemo in obenem razvijamo novo, naprednejše vesoljsko plovilo."

Rogozin je navrgel nekaj statistik. Sojuz MS je najzanesljivejše vesoljsko plovilo na svetu s 173 poleti. Tri nesreče so se zgodile v letih 1975, 1983 in 2018 zaradi napak na raketah, medtem ko je kapsula vedno ponesla posadko na varno. Obenem so rakete Sojuz raznih tipov opravile več kot 1900 poletov. "Ta statistika je zlata vredna. ZDA si tega slovesa še niso zaslužile. Iskreno jim želim vso srečo pri tem."

Končal je z načrti za prihodnost. Raketo Proton-M bo zamenjala bolj "ekološka" Angara (Proton-M je poln visokostrupenih kemikalij, ki jih Kazahstanci nočejo več po letu 2025), z izstrelišča Vostočni bo poletela leta 2023, je napovedal. Angaro bi zatem lahko tudi predelali v večkrat uporabno različico. S tem razlogom so tudi začeli razvoj novega motorja na metan. Medtem se ukvarjajo tudi z jedrskim pogonom, ki je "edina izbira za odprave globoko v vesolje".

V razvoju je vesoljska ladja naslednje generacije Orel (Oryol, prej Federacija). Leta 2023 bo prvič testno poletela, leta 2025 opravila prvo dostavo na MVP, je napovedal Rogozin. Roskozmos je medtem na Twitterju navdušeno objavil fotografijo novega testa Orla. Na njem je pravzaprav ekipa, ki se z vrvjo in mrežo spušča iz kapsule. Ruski vesoljski novinar Anatolij Zak pa je opozoril, da gre zgolj za oblikovni model Orla, taisti test pa so izvedli že pred sedmimi leti.

Rogozin je spomnil, da korporacija Energia in center Kruničev proizvajata nove module za Mednarodno vesoljsko postajo, skupno kar štiri. Poudaril je, da bo to povečalo neodvisnost Rusije od preostalih partnerjev pri postaji. Poudarek potrjuje, da želi Rusija po koncu MVP-ja na svoje.

Prvi mož Roskozmosa je nato poudaril še vojaški vidik: testiranja izstrelka Sarmat, ki bo nadomestil Vojvodo (znanega tudi kot Satan), potekajo. Sarmat bo še okrepil jedrski potencial te države.

Kaj pa lunarni program? Že leta 2021 bo Rusija po napovedi Rogozina izstrelila lunarno misijo Luna-25, sledila bosta orbiter in še en pristajalnik (Zak se z letnico ne strinja).

"Kdo torej govori o stagnaciji Rusije na področju vesolja? Nasprotno, raketna in vesoljska industrija te države od 70. let naprej ni opravila toliko razvojnih projektov kot danes. V naslednjih treh letih bomo priča povsem novi generaciji raket in drugih kapacitet, ki bodo postavljene po robu tekmecem. Imamo vizijo raziskovanja vesolja, postavili smo prioritete."

Kozmonavt Jurčihin: Kitajska nas bo prehitela

Povsem drugače je zvenel izkušen ruski kozmonavt s petimi odpravami v vesolje Fjodor Jurčihin, ki je pretekli teden dal intervju za ruski medij Kommersant. Ocenil je, da je ves ta trušč v Rusiji ob odpravi Crew Dragona zato, ker je domačih vesoljskih programov tako malo, da se nimaš kam osrediniti.

Spomnil je, da se je zadnji ruski marsovski projekt Fobos-Soil ponesrečil leta 2011, odtlej pa se kljub obljubam ni zgodilo ničesar. Angara 5 ne bo nadomestila Protona.

Rusija zaostaja v izstrelitvah in kaj kmalu jo bo na drugem mestu vesoljskih sil nadomestila Kitajska, je napovedal Jurčihin.

Namesto kritike je Crew Dragonu namenil pohvalo. Zmaj je precej natančnejši, pristane lahko na izbrani koordinati, medtem ko Sojuz zahteva desetine kilometrov pristajalnega pasu. Poleg tega je boljši v ceni, kakovosti, udobju in oblikovanju, je zatrdil eden vidnejših ruskih vesoljskih inženirjev. Pa še mnogokrat je uporaben. Povrhu Amerika nima le Zmaja, temveč prihajajo Starliner, Orion, pa tudi DreamChaser, je opozoril. To sicer ne pomeni, da je Sojuz slab, ne nazadnje ga nenehno izboljšujejo. Težava je, da je edini. Vodstvo sicer pravi, da prihaja Orel, ki da bo poletel leta 2023. Toda: "Vsak strokovnjak vam bo povedal, da za razvoj vesoljskega plovila potrebuješ najmanj šest let, v resnici pa še dvakrat več. Musk je za Crew Dragon potreboval približno deset let. [...] In kaj bo imela Rusija 2023? Masni model?" Ne le, da se proizvodnja ladje ni začela, niti odobrenega načrta še ni, je zatrdil kozmonavt.

Jurčihin za nacionalno vesoljsko postajo

Posvetil se je še mednarodnemu sodelovanju na vesoljski postaji. Zadnjih 20 let so preostali partnerji precej bolje izkoristili kot Rusija, je ocenil. Rusija je bila nekoč na področju vesoljskih postaj nesporni voditelj, tako tehnično kot z vidika znanstvenih spoznanj o vplivu mikrotežnosti na živa bitja. A partnerji so vrzel s trdim delom zapolnili, je povedal Jurčihin. Rusija tako danes ni več nesporni prvak vesoljskih postaj in posledično ima preostali svet vse manj interesa za sodelovanje. Stvar lahko razreši tekmovanje, kot ga je nekoč. Rusija mora zato postaviti čisto svojo, nacionalno vesoljsko postajo, kjer bo prisiljena v razvoj in brušenje kadra.

Torej, še en glas, ki nakazuje, da se bodo po Mednarodni vesoljski postaji roke velesil začele razklenjati.

4. Še ena pošiljka Starlinkov

V soboto ob 11.21 po našem času je bila s Cape Canaverala, ZDA, izstreljena že tretja raketa Falcon 9 v zadnjih dveh tednih. V orbito je ponesla dodatnih 58 satelitov Starlink, zdaj jih je že skoraj 540. Podjetje cilja na najmanj 12.000 satelitov – kar skrbi astronome – z njimi pa ponujati satelitski dostop do medmrežja.

Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Skupaj je opravila tri polete, dva prejšnja sta oskrbela Mednarodno vesoljsko postajo.

Video: Posnetek izstrelitve

Video 2: Oddaja tovora

5. Kitajska nadaljuje serijo uspešnih izstrelitev

V sredo ob 20.31 po našem času je Kitajska uspešno izstrelila raketo Dolgi pohod-2c, piše državna tiskovna agencija Šinhua. Izstrelitev je potekala z vesoljskega središča Taiyuan v pokrajini Šanši. Tovor pa je bil satelit za opazovanje oceanov HY-1D. Namenjen bo tako motrenju naravnih pojavov kot ladijskega prometa. V strokovnih medijih se zato pojavljajo špekulacije, da želi z njim Kitajska nadzorovati ladje v Tihem oceanu tudi v vojaške namene.

42 metrov visoki Dolgi pohod-2c zmore v nižjo Zemljino tirnico ponesti dobre štiri tone tovora.

6. Jamesu Webbu iztegnili "vrat", raztegnili pot do izstrelitve

Serija preizkusov prihodnjega vesoljskega teleskopa James Webb se uspešno nadaljuje. Nasa je nazadnje testirala, ali je teleskop zmožen pravilno iztegniti svoj "vrat", pravzaprav odmakniti sam observatorij od velikega sončnega ščita.

Observatorij, kjer so pozlačene plošče, tipala in računalniško vezje, mora vzdrževati temperaturo pod -220 stopinjami Celzija. Za to skrbi aktivni hladilni sistem, toplotna črpalka z minimalnimi vibracijami in za teniško igrišče velik, petslojni senčnik. Ta senčnik se seveda do neke mere segreva in toploto izseva v infrardeči svetlobi, zato je koristno, če je sam observatorij čim dlje od njega.

Teleskop James Webb bo sprva zložen tesno skupaj, saj bo natlačen v raketo Ariane 5. Šele v vesolju se bo začel razgrinjati, vključno z raztegnitvijo "vratu". Inženirji se hočejo prepričati, da bo to potekalo brez zapletov, sicer lahko gre osem milijard evrov vreden projekt po zlu.

Nasa sicer datum izstrelitve redno zamika in vse bolj verjetno ga bo še enkrat. Že januarja, torej pred epidemijo, je posebna vladna služba ocenila, da je obstoječi datum izstrelitve marca 2021 le 12-odstotno verjeten (poglavje 4). Da je majav, je Nasa posredno nakazala tudi v sporočilu za javnost, kjer je zapisala, da "preverja potencialen vpliv razvoja dogodkov na datum izstrelitve". Mesec bo zanesljivo spremenjen, letnica manj verjetno.

Webb bo vesolje opazoval v infrardeči svetlobi in pri tem predvidoma ugledal prve galaksije, morda celo zvezde sploh, pa tudi sestave ozračij eksoplanetov.

Video: Nasin pojasnilnik

7. Dobesedno nova obzorja

Prvič je neko vesoljsko plovilo šlo tako daleč od Zemlje, da je zvezde posnelo v drugem položaju.

Če se v sadovnjaku postavimo nekaj metrov drugam, vidimo drevesa drugače. Vesolje pa je tako veliko in zvezde tako oddaljene, da lahko prehodimo celotno Zemljo, pa bodo naše oči isto zaplato neba videle enako.

Toda Nasina sonda New Horizons je zabredla že tako daleč od Zemlje – skoraj sedem milijard kilometrov – da ima izrazito drugačen zorni kot oziroma paralakso. Prejšnji mesec je usmerila fotoaparat proti dvema sosednjima zvezdama, Proksimi Kentavri in WOLF 359. Izida sta GIF-animaciji levo in desno.

Še dlje sta šli obe sondi Voyager, a imata izključena fotoaparata.

8. Titan beži še hitreje

Sorodna novica Foto: Najboljši Cassinijevi posnetki "dragulja Osončja"

Znanstveniki so ugotovili, da se Saturnova luna Titan od planeta oddaljuje kar stokrat hitreje od dozdajšnjih ocen. S pomočjo podatkov sonde Cassini so ugotovili, da se letno oddalji za 11 centimetrov. Naš Mesec se od Zemlje letno oddalji za 3,8 centimetra.

Tako Titan kot Mesec se bosta še lep čas oddaljevala, vse dokler ne bosta dosegla stabilne tirnice.

9. Slovenski prispevek k iskanju temne snovi

Narava temne snovi, ki predstavlja več kot 85 odstotkov vse snovi v vesolju, ostaja skrivnost. Številni modeli napovedujejo, da je temna snov sestavljena iz do zdaj še neodkritih osnovnih delcev. Njihove sledi iščejo z več eksperimentalnimi projekti, ki potekajo na Zemlji in v vesolju.

Nova raziskava, pri kateri je sodelovala Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, pa kaže, kako lahko raziskovalci za iskanje posebne vrste hipotetičnih delcev temne snovi uporabijo eksplozije zvezd, piše v sporočilu za javnost Univerze v Novi Gorici. Ker gre za zapleteno raziskavo in slovenski podvig, sporočilo objavljamo skoraj v celoti.

Ena od hipotez pravi, da je temna snov vsaj deloma sestavljena iz še neodkritih delcev, imenovanih aksioni. Ti delci bi lahko bili lažji od drugih že znanih osnovnih delcev (z izjemo nevtrinov) in lahko spreminjajo svojo naravo – v elektromagnetnem polju se lahko spreminjajo v fotone. Z drugimi besedami, ko se gibljejo v magnetnem polju ali v bližini nabitih delcev, se lahko aksioni spremenijo v fotone in obratno, fotoni v aksione.

Ta posebna lastnost ponuja zanimivo možnost, pri kateri lahko aksioni nastanejo ob eksploziji masivne zvezde ob koncu njenega življenja – pojavu, ki mu pravimo supernova. V središču eksplozije so ioni in protoni tesno stisnjeni skupaj, kar omogoči visokoenergijskim fotonom gamasvetlobe, da se spremenijo v aksione. V tej aksionski obliki lahko hitro zapustijo gosto jedro in se na svoji dolgi poti skozi magnetna polja v vesolju polagoma vrnejo v obliko fotonov gamasvetlobe, pišejo v Novi Gorici.

Ko tako nastali kratek izbruh sevanja gama doseže Zemljo, ga lahko zazna instrument Large Area Telescope (LAT) na satelitu Fermi, ki nenehno pregleduje celotno nebo v gamasvetlobi in v vsakem trenutku opazuje okoli petino neba. Težava pa je nepredvidljivost eksplozij supernov in s tem nepoznavanje trenutka, kdaj se bo ta, po teoretičnih napovedih le nekaj deset sekund dolg izbruh, zgodil.

Omenjena študija išče izbruhe gamasvetlobe, sprožene zaradi nastanka aksionov, tako, da išče povezave med dogodki, opazovanimi z instrumentom Fermi LAT, in podatki s tradicionalnih optičnih teleskopov, ki izvajajo preglede neba, namenjene iskanju supernov. Ti pregledi neba zaznajo na stotine supernov letno. S teoretičnim modeliranjem ugašanja eksplozij supernov je Manuelu Meyerju iz Centra za fiziko astrodelcev v Erlangnu in Petrushevski z Univerze v Novi Gorici uspelo napovedati časovna okna, v katerih lahko pričakujemo izbruhe gamasvetlobe, in znotraj njih sta tudi izvedla iskanje v podatkih, dobljenih s Fermi LAT. Ker v teh časovnih oknih izbruhov nista našla, sta lahko določila zgornjo mejo za moč interakcije med aksioni in fotoni.

Sorodna novica Odkrili prvo supernovo, pri kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd

"Čeprav najina študija dopušča možnost, da delci aksionov tvorijo celotno temno snov, sva z njo preizkusila vrednosti njihovih potencialnih lastnosti (moč interakcije in maso aksionov), ki do zdaj še niso bile raziskane," pravi Meyer, ki je bil odgovoren za analizo sevanja gama. "Najina študija za faktor dva izboljšuje prejšnje zgornje meje, postavljene na podlagi nedetekcije izbruhov sevanja gama iz supernove, ki je leta 1987 eksplodirala v Velikem Magellanovem oblaku."

Raziskovalca pravita, da ostaja 10 odstotkov možnosti, da Fermi LAT ni opazoval pravega dela neba v pravem trenutku, torej ko se je izbruh zgodil. "S pregledi neba, kot je Zwicky Transient Facility in Observatorij Vere Rubin, ki je še v gradnji in pri katerem sodeluje tudi Univerza v Novi Gorici, je verjetnost, da bomo ob pravem času s Fermijem opazovali vsaj eno supernovo, skoraj stoodstotna," pojasnjuje Petrushevska, ki raziskuje optične lastnosti supernov. In dodaja, da je to "ena izmed zanimivejših plati projekta: odpira nov način uporabe eksplozij supernov v drugih galaksijah za raziskovanje temeljne fizike".

10: FOTO: Nov svet nastaja

Teleskop VLT na Evropskem južnem observatoriju je uzrl znake rojevanja povsem novega planeta. V prašnatem disku okoli zvezde AB Aurigae je našel značilno zgoščevanje, na zgornjem posnetku vidno kot zelo svetlo rumena lisa. Od zvezde je oddaljena toliko kot Neptun od Sonca, piše v sporočilu za javnost.

Za zahtevno fotografijo so uporabili instrument SPHERE.

Video: Navidezno potovanje do sistema

11. SKOK V ZGODOVINO: V peklensko ozračje sosede

12. junija 1967 je bila iz Bajkonurja na raketi Molnija-M izstreljena misija Venera 4. Sonda je opravila prve meritve ozračja katerega koli drugega planeta na mestu samem.

Namenjena je bila vse do tal Venere, a je prenehala oddajati na višini 27 kilometrov. Vseeno je znanstvenikom prek zbranih podatkov uspelo izračunati, da temperatura pri tleh znaša 500 stopinj Celzija, tlak pa je kar 75-krat večji od Zemljinega. Venera 4 je še zaznala, da je Venerino ozračje sestavljeno pretežno iz ogljikovega dvokisa.

Video: Sovjetski dokumentarec o Veneri 4 (le z angleškimi podnapisi)