"Neumnost, seveda je smešno, ampak, no, verjetno je žaljivo do učiteljev," nam je o izzivu povedal eden od dijakov Gimnazije Ledina, ki ga je sicer izziv na TikToku navdušil. Manj navdušeni so starši otrok, ki se pojavijo v teh posnetkih.

Pred meseci je podoben izziv preprečila pomočnica ravnatelja na Gimnaziji Ledina Helena Osterman, in to zgolj po naključju, ker ima tudi sama TikTok. "Skupina fantov je hotela posneti izziv, za katerega sem ocenila, da ni bil najbolj primeren, bil je moralno sporen, neetičen, saj je kazal neprimeren odnos do enega udeleženca v izzivu. Ocenila sem, da je treba to snemanje prekiniti." Če torej sama ne bi imela aplikacije in prepoznala izziva, dogodka ne bi mogla preprečiti.

Telefoni pri pouku: da ali ne?

In kakšni bi morali biti ukrepi šol v takšnih primerih, če sploh? "Bi rekla, da je treba poseči v tovrstno dejanje. K sreči imamo pri nas v redu dijake in pogovor zaleže, morda občasno kakšna alternativna kazen, kot je pomoč v knjižnici ali zlaganje športnih rekvizitov v telovadnici. Verjamem pa, da so nekatere šole postavljene v večji precep," pove Osterman. Da je treba učiteljem vrniti avtoriteto in pri pouku prepovedati pametne naprave, pa meni sociolog Miran Lavrič.

TikTok se je na začetku od drugih aplikacij razlikoval po tem, da so njegovi uporabniki izvajali karaoke in plesne koreografije, ki so priljubljene še danes. A nekateri izzivi so tako nevarni, da lahko vodijo tudi v smrt. V ZDA odmeva primer 10-letne deklice, ki je v izzivu omedlevice ali angleško blackout challenge, ki je pozival udeležence, naj se dušijo, dokler ne omedlijo, umrla.

Zaradi izzivov tudi v smrt

Kje je meja med pridobivanje všečkov na družbenih omrežjih in prepoznavnostjo med vrstniki, ki se lahko konča tudi tragično? Na policiji so na sporočili, da so v zadnjem času tudi v Sloveniji obravnavali primer otroka, ki je sodeloval v eni izmed aplikacij, ki ga je pozivala k tovrstnim izzivom, da pa sicer tovrstnih evidenc ne vodijo.

Terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miha Kramli pove, da obravnavajo primere zasvojenih s TikTokom, "ker skočijo pred vlak, saj je to del izziva. Ko vozijo po soški cesti, saj je izziv, kdo si upa pripeljati čim prej do cilja. Imamo primere mlajših od osem let, ki zaradi TikTok-izziva fotografirajo svoje spolne organe, posnemajo hudiča, delajo grimase. Tukaj gre za paleto obravnav, ki so resnično skrajni primeri in ki ogrožajo njihova življenja."

Kramli: Ti ljudje postanejo socialna težava

V Centru trenutno obravnavajo 200 nekemičnih zasvojencev, največ težav imajo osnovnošolci. "Zasvojeni s TikTokom pogosto postanejo popolnoma nefunkcionalni. Obsedeni postanejo s tem, da sledijo raznim izzivom in zato ne obiskujejo redno šole. Opustijo osebno higieno, tudi redno prehrano. Mladi pogosto ne zaključijo študija, izobraževanja, odrasli izgubijo službe. In ti ljudje postanejo socialna težava," še pove Kramli.

Sogovornik nadaljuje, da zasvojeni s TikTokom pogosto postanejo zelo agresivni, ko so opozorjeni, da pretiravajo, saj ne morejo obvladati svoje jeze. "Imamo primere mladostnikov, ki doma razbijajo kuhinje, dnevne sobe in se tudi fizično lotijo staršev. Imamo odrasle ljudi, ki postanejo nasilni do svojih družinskih članov. V zadnjem času pa imamo pogosto klice delodajalcev, ki nas sprašujejo, kaj naj storijo z zaposlenim, ki je med delovnikom na TikToku in drugi opravljajo njegovo delo in je v podjetjih zaradi tega veliko verbalnega in fizičnega nasilja."

Zdravljenje v Centru traja tri leta, uspešnost pa je 80-odstotna, pri čemer Kramli poudari, da številka ni "čisto verodostojna, saj statistiko izvajamo šele zadnjih sedem let."

Sociolog Miran Lavrič opozarja, da imajo mladi nasploh radi izzive in izzivalno vedenje, saj se s tem potrjujejo v vrstniških skupinah. S preizkušanjem meja oblikujejo svojo identiteto. "To ni nič novega, kar je novo, je družbeni kontekst, ki se je v zadnjih 20 ali 30 letih spremenil. Ena od teh stvari je individualizacija (…), in to jih še dodatno spodbuja, da se potrjujejo kot posamezniki, tudi z včasih ekstremnimi stvarmi."

Kaj vse bi naredili za všečke?

V zadnjem času smo lahko na TikToku, poleg "Oi oi oi baka", spremljali izzive, kot je tudi ta, da se dekle postavi pred avtomobil, ki drvi vanjo s polno hitrostjo in se tik pred njenimi nogami ustavi. Dekle se ob tem ne sme premakniti, saj s tem izkaže fantovo zaupanje. Tu je še pitje litrske steklenice gazirane pijače na dušek, ki odpre vse telesne kanale, ali pa plesni gib iz oddaje Ples z zvezdami.

Medtem ko v oddaji akrobatske gibe udeleženci izvajajo s profesionalnimi in izurjenimi plesalci, lahko zdaj gledamo posnetke, ko malček gleda televizijo, starša za njim v dnevni sobi pa izvajata vratolomni plesni podvig, ko oče dviguje mamo s tal na eni nogi, pri čemer tvegata vsaj kakšen zlom.

Pa je zaradi družbenih omrežij izvajanje izzivov resnično več? "Tovrsten vtis je lahko varljiv," pravi Lavrič in doda, da statistika kaže ravno nasprotno. "Živimo v času protektivne mladosti, protektivnega otroštva. Vsi starši, šola in institucije pazimo, da se mladim ja ne bi kaj zgodilo. Torej, manj plezajo po drevesih, kot smo se mi, ko smo bili mladi. Dejstvo pa je, da so zaradi družbenih omrežij ta vedenja bistveno bolj vidna, in zato se nam starejšim lahko zdi, da se svet pomika v to smer, kar je lahko zelo varljivo."