Solar Impulse, kot so poimenovali letalo, bo s švicarskega letališča poletelo nekaga jasnega jutra konec junija. Podnevi bo letelo zato, da bo lahko shranilo dovolj energije, da bodo elektromotorji nato lahko zdržali do zore.

Namen poskusnega poleta je dokazati, da lahko solarno letalo leti podnevi in ponoči, morebiti celo na dolge razdalje, brez vsakršnega drugega goriva. Bertrand Picard, ki je poleg Andrea Borschberga ustanovitelj projekta, je pojasnil, da bo nočni polet pokazal zmogljivost obnovljivih virov energije in da bi tehnologija v prihodnosti lahko zmanjšala odvisnost od nafte.

Solar impulse ima 61-metrski razpon kril, kar je primerljivo z superjumbo jetom, ob tem pa tehta le tono in pol. Prvič je poletel decembra 2009, od takrat naprej pa izvajal kratke dnevne testne polete ter opravljal polete, pri katerih se ni dvignil za več kot 60 centimetrov od tal ter letel do 300 metrov. Prvi celodnevni polet je bil opravljen 7. aprila letos.

Po prvem nočnem poletu čez Atlantik
Letalo bo med nočnim poletom upravljal Borschberg, če bo polet uspel, pa si bo ekipa prizadevala doseči nove mejnike. Končni cilj je potisniti naprej meje obnovljive sončne energije. V dveh letih nameravajo letalo pripraviti na prvi čezoceanski polet, leta 2013 pa naj bi obkrožil Zemljo.

Borschberg je v svoji karieri pilotiral že mnoga letala na kratkih poskusnih letih blizu površja Zemlje. Poleta s Solar Impuseom se posebej veseli, saj česa takšnega ni doživel še nikoli. Ostati buden, ne bo priblem, pravi, težje bo, ker polet zahteva precej pozornosti in koncentracije, saj letalo nima avtopilota in ga bo moral Borschberg upravljati 24 ur nepretrgoma. Poleg tega pa je ultralahko letalo zelo dovzetno za vplive iz okolja, še posebej v primeru turbulenc. Da bi spodbudil mišice in krvni obtok, se ukvarja z jogo.

Če bo zmanjkalo energije, se lahko vrne v bazo ali konča polet
Ves čas bo imel na voljo podatke, na podlagi katerih bo lahko presodil, koliko energije je še na voljo, in bo, če bo treba, prekinil polet ali se vrnil v bazo. Pojasnil je, da bo zanj najzanimiveje biti na letalu podnevi, ter opazovati, kako se energija zbira in ne porablja kot pri običajnih letalih.

"Če nam bo uspel celoten dnevno-nočni polet, bomo to lahko počeli še mnogokrat. Naslednji korak bo tako polet v daljšem časovnem obdobju, prvi veliki mejnik pa bo polet čez Atlantik," je dejal Borschberg. Pojasnil je, da bo Solar Impulse skušal iti po poti ameriškega letalca Charlesa Lindberga, ki je leta 1927 opravil polet med New Yorkom in Parizom v enosedežnem, enomotornem letalu Spirit of St. Luis.