Raziskovalci MIT-a pod vodstvom profesorja Vladimirja Bulovića so razvili povsem nov proces, katerega ključna lastnost je, da se sončna celica, substrat, na katerega je nanesena, ter zaščitni sloj dela vse naenkrat, je razvidno iz objave na spletni strani MIT-a. Na ta način sončna celica ni izpostavljena škodljivim dejavnikom, ki bi lahko kvarili njeno učinkovitost.

Pri izdelavi so sicer uporabili različne materiale, a poudarjajo, da je ključno dognanje nov, vse-v-enem pristop, zato jih je mogoče narediti na praktično katero koli podlago in ne zgolj na steklo, kot je trenutna praksa.

Kljub temu jim je uspelo narediti do zdaj najtanjšo, zgolj petnajstino človeškega lasu debelo, in najlažjo sončno celico do zdaj, ki je prav tako učinkovita kot običajna sončna celica. Točno ta celica sicer ni najučinkovitejša, zaradi njene majhne teže pa je njeno razmerje proizvedena moč/teža med najboljšimi do zdaj. Za primerjavo - običajna sončna celica proizvede 15 vatov moči na kilogram, nova celica pa kar šest vatov na gram, kar pomeni 400-kratno izboljšanje.

"Nove celice bi bile lahko tako lahke, da ne bi niti opazili, da so tam, npr. na vaših oblačilih ali prenosniku," je pojasnil Bulović. A ker gre zgolj za dokaz, da je nekaj takega mogoče, bodo minila še leta, preden se bo zgodila morebitna množična proizvodnja.