Velika večina je žrtev kožnega raka, ki ga povzroči škodljivo sončno ultravijolično sevanje, je WHO zapisal v svojem prvem poročilu o splošnih učinkih izpostavljenosti soncu. Od 60.000 jih 48.000 umre za malignim melanomom, 12.000 pa za drugimi oblikami kožnega raka.

Stopnja sevanja ni vedno enaka. Dobro je vedeti, da je največja v poletnih mesecih, ko je sonce najvišje na nebu, in od 10. do 14. ure. Žarki so močnejši in nevarnejši tudi v krajih bližje ekvatorju in v gorah. Pomembno je tudi, na kateri podlagi smo ob najmočnejšem sevanju, saj se ultravijolični žarki odbijajo in povročijo še dodatno obsevanje. Najnevarnejši je sveže zapadeni sneg, od katerega se odbije kar 80 odstokov žarkov, od peska na plaži okrog 25 odstotkov, od trave, zemlje in vode pa le 10 odstokov.

Ultravijoličnih žarkov ne moremo videti niti potipati, zato se moramo zanašati na meritve, ki jih o Sloveniji med drugim najdemo na spletnih straneh Agencije za okolje, velikokrat pa nas na to opozorijo tudi vremenoslovci med vsakodnevmim napovedovanjem vremena po televiziji, radiu in v tiskanih medijih. WHO opozarja, da se je dobro zaščititi že nad tretjo stopnjo sevanja.

In še nekaj osnovnih napotkov, kako v teh najbolj vročih in nevarnih dneh preprečimo opekline in morebitne hujše poškodbe kože. Med 11. in 16. uro se ne izpostavljamo soncu, med nujnimi opravki nosimo sončna očala in pokrivalo na glavi, na plaži in v gorah pa uporabljamo sončno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več. WHO ugotavlja, da lahko že s tem preprečimo kakršno koli poškodbo kože.

Več o UV-indeksu si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje.